Kolumna Mateja Fišerja: Pijanec prihodnosti

Današnje modrosti pravijo, da bo po koncu te krize vse drugače. Le redko kdo omeni pijance. Bolje povedano, redko koga skrbi, kakšen bo pijanec prihodnosti. Kaj bo tako drugače, ko bo vse drugače? To se sprašujejo tudi profesionalci v tej panogi. Če bo za vse drugače, bo tudi za pijanca drugače. Vendar kaj, kako? Na to vprašanje nihče ne daje odgovora, govorijo le, da bo drugače.

Trenutno, ko so vse oštarije zaprte in oštirji pričakujejo podporo od države, se prav pijanci počutijo kot lokal heroji. Vendar na njih ne pomisli nihče. Tako kot ne na državne sekretarje. So vedno zraven, delajo kot mravlje, vedo marsikaj in marsikaj morajo prenesti. Vso slavo pa na koncu pobere minister. Pijanca pač vsi pozabijo. Velikokrat ga celo enačijo z narkomanom ali dilerjem drog. Vendar gre za povsem različne dejavnosti. Proti dilerju droge ali narkomanu je pijanec veliko bolj častna funkcija.

Diler pač vse skupaj prešmugla, ne plača niti uvozne dajatve niti zemljiške takse in na koncu proda na črno, brez davka, trošarine in preostalih dajatev. Ves denar zbaše sam in gre v tujino na dopust ter pridelani denar tam zapravi. Tudi njegove stranke, ki iz ena naredijo tri, prav tako ne plačajo davka na to dodano vrednost, obenem pa od njihovega početja širša skupnost nima nič. Pijanec je popolnoma drugačen. Pijanec kupuje lokalno. Od tistih, ki imajo dejavnost v domačem okolju. Plačuje domače davke, zemljiške prispevke, skrbi za ohranjanje kulturne krajine in daje delo domačim ljudem.

V številnih naših občinah, ki so, kot bi rekel Jani Kovačič, napadale kot frendi na fejsbuku, so prav javni delavci ali, ne vem, kako se imenujejo tisti, ki delajo prek javnih del, skupina, ki skrbi za ohranjanje kulturne krajine. Po domače povedano, nekdo mora v občini kositi in pobirati listje ali sadje, ki pada z občinskih dreves. To funkcijo imajo v celotni državi tudi tisti, ki obdelujejo vinograde, sadovnjake, režejo brin, sejejo žito ali skrbijo za hmeljišča. Prav predstavljajte si, o kakšni njeni lepoti bi govorili, ko ne bi bilo vseh teh, ki skrbijo za to našo deželo, da je lepo obdelana, pokošena in urejena. So pravi skrbniki intimnih frizur naroda. In že tukaj vmes se denar nekajkrat obrne doma, preden dobimo kapljico. In tako se vrstijo velike debate o multiplikativnih učinkih pri investicijah v infrastrukturo in gradbeništvo in znanost in cestogradnjo, pijanci pa ostajajo nekje ob strani. Na njih vsi pozabijo.

In pride kriza, pa pridejo v prve vrste varnostni inženirji in medicinske sestre in zdravniki in reševalci in gasilci in občinarji in javni delavci in vsi dobivajo krizne dodatke, na pijance pa spet vsi pozabijo. In obstaja nekaj poklicev, ki imajo beneficirano dobo in se začne arabska pomlad in pridejo ti v japonkah do nas, pa spet policisti in cariniki prejmejo krizni dodatek, na pijance pa nihče še pomisli ne. Ko smo si izborili državo, smo dobili tudi tri državne simbole, ki nas prestavljajo navzven in združujejo navznoter. Grb, zastavo in himno. Veliki večini ni jasno, ali je prva ali peta ali sedma kitica himna, vedo le, da govori nekaj o vinu. Vendar ni tako. Narod pa je prepričan, da gre o vinu. Prva je tista, ki pravi »Prijatli, obrodile so trte …«, ampak ni pomembno, v zavesti naroda je pač vino. Na pijance pa vedno pozabimo. Tudi oni tvegajo svoje življenje, da bi del gospodarstva deloval, da bi kmet in oštir imela kaj od tega, in prav na to se zdaj v tej krizi opozarja. Podprite domačega kmeta in oštirja.

Ostanite doma, ostanite narodu zvesti, bodite, kot pravi naslednja kitica po himni. Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni, naj živí, vsak, kar nas dobrih je ljudi! In kaj drugega počnejo pijanci? Točno to. Pa jih vedno pozabimo. Zdaj vidimo, kaj bi bilo, ko bi prav njih ne bilo. Koliko manj bi oštirji multiplicirali. Ko bo tega konec, bo vse drugače, kot je bilo. Mogoče bodo oštirji dali za rundo in javni delavci bodo govorili: »Bodite kot naši pijanci.« Ostanite doma, ostanite zvesti domačemu kmetu in oštirju. Bodite lokalni heroj. Mogoče bo tudi himna zamenjala kitico ali pa bo Prešerna zamenjala Kovačičeva Škoflca. Bodite pijanec prihodnosti.