Kolumna Mateja Fišerja: Swiftieji in pravica
Po koncu druge svetovne vojne je bila Avstrija na kolenih. Nihče razen tistih, ki so morali, ni želel živeti v Avstriji. Dunaj je bil tako kot Berlin razdeljen na štiri dele, kjer so veliki vzpostavljali red in sistem. No, do danes so se stvari spremenile in Dunaj velja za eno tistih prestolnic, ki niso prevelike, vendar še vedno integrirajo, kot je to bilo v nekdanji monarhiji. Prav ta integracija, ki jo izvajajo dokaj sistematično, pa terja tudi veliko energije. Vsak je dobrodošel, če le ne dela sranja. Tako naj bi se tudi eden od številnih koncertov, ki združujejo različno, zgodil prav te dni.
Vsem je znano, o čem govorimo. Koncert Taylor Swift. Nastop zvezdnice je bil napovedan že pred letom in vstopnice so pošle v rekordnem času. Pa se je zgodilo, kar smo si najmanj želeli. Vsi trije koncerti, ki bi se morali zgoditi te dni, so bili zaradi teroristične grožnje odpovedani. Zakuhala sto jo dva najstnika, Avstrijca, devetnajstletnik makedonskih korenin in sedemnajstletnik turško-hrvaških korenin. Pri prvem naj bi našli sestavine za izdelavo eksploziva, mačete in druge stvari, s katerimi naj bi naredil na koncertu napad in posledično pobil ali ranil številne obiskovalce. Eden od njiju je celo delal za podjetje, ki naj bi na koncertu izvajalo neke storitve, kar pomeni, da bi bil sredi dogajanja, med ljudmi. Organizatorji so na stadionu in pred njim pričakovali dobrih 200.000 obiskovalcev. Pri vsem skupaj je najbolj žalostno, da je takšna milo rečeno neumna poteza uničila sanje marsikateremu in marsikateri, kot jih imenujemo, swiftieju. Swiftieji so fenomen sodobne družbe, saj jih družijo pozitivne vrednote, ki so povezane z glasbo.
Ne gre zgolj za ljubitelje Taylor Swift, ampak za najštevilnejše gibanje v glasbeni industriji za mladino, ki ima drugačne vrednote, kot jih imajo tisti, ki prirejajo današnje vojne in so na naslovnicah medijev. Gre za globalno gibanje brez meja, in tudi Slovenija je del tega gibanja. Po ocenah Mimija Inhofa iz podjetja Bfree Koncerti, ki organizira romanja na koncerte v nam bližnje države, je bilo iz Slovenije na Dunaj organizirano namenjenih kakih tisoč swiftiejev, glede na zasedenost vseh kavčev prijateljev, ki jih na Dunaju poznamo, pa lahko špekuliramo, da je ta številka vsaj trikrat večja. Čeprav marsikdo ne pozna glasbe Taylor Swift ali mu ni všeč, lahko brez zadržkov ugotovimo, da gre bolj kot za glasbo za gibanje, ki se je tudi zaradi tehničnih možnosti, odprtosti družbenih omrežij in komunikacij povezalo in živi svet na drugačen, mogoče kateremu od nas neznan ali nerazumljiv način. In potem pride bedak, ki vsem skupaj uniči sanje. Upamo, da bodo prav swiftieji v tej bitki, ki nas na drugi strani želi vrniti na stari način razmišljanja, zmagali.
Kot je videti iz rezultatov starega načina razmišljanja, smo na poti nekje zašli in danes plačujemo nerazčiščene grehe dvajsetega stoletja. Veliko je govora o tem, da če želimo svet ponovno postaviti na noge, moramo spremeniti paradigmo. Swiftieji so jo mogoče že, vendar tega še nismo zaznali. Ker je čas, da se končno končajo vse vojne, grožnje, geopolitične špekulacije, ki temeljijo na pohlepu, in je ponovno čas za mir in ljubezen kot temeljni vrednoti bivanja. Ker je tako prav, pošteno in pravično.
