Kolumna Mateja Fišerja: Ženske plačajo več

Tako kot se ob osmem februarju vsi zaletavajo v kulturo, se pač ob osmem marcu na piedestal postavljajo ženske. Neenakost je ena beseda, ki se v teh časih najbolj uporablja. Boj za ženske pravice je grobo povedano tema, ki bi, če bi mislili po desusovsko, lahko bila povod za ustanovitev politične stranke. Ko bi alocirala volivke v lastnem naravnem habitatu, bi imela vsaj polovico glasov v parlamentu. Imele bi moč in oblast. Tako bi lahko poravnale vse asimetrije, ki so zapuščina razvoja družbe iz preteklosti.


Že ko se začne govoriti o nežnejšem ali šibkejšem spolu, to vključuje asimetrijo. Bojevnice za enakost v svoji izhodiščni poziciji zastopajo neenakost, drugače postane boj brez smisla. Ohranjanje neenakosti je srce boja. Ko bi neenakost izginila, boj ne bi imel smisla. Neenakost ni izum sodobne dobe, izum sodobne dobe je govor o neenakosti. Kraljice in princese iz preteklosti so dokaz, da so ženske imele tudi vodilno in včasih ključno vlogo pri teku zgodovine. To so zgolj majhni primeri, ki se tu in tam pojavijo, splošno stanje pa je seveda drugačno. Prav te kraljice in princese naj bi kazale, da neenakosti ni, vendar je dejansko stanje drugačno.

Raziskave dokazujejo, da ženske v povprečju zaslužijo manj, jih je v povprečju manj na vodilnih položajih ali v odločevalskih funkcijah državnih institucij. Ko pravimo manj, imamo v mislih manj glede na to, koliko jih je dejansko v družbi. Primerjamo pač odstotek žensk proti moškim proti odstotkom v odločevalskih funkcijah. Na drugi strani pa je industrija razvila še en instrument, ki je, ne vemo zakaj, ta razkorak v družbeni neenakosti povečal. Mnogi še pomnijo frizerske salone, ki so imeli dva vhoda. Moškega in ženskega. Eden je še danes Podkrajškov na Trubarjevi. Mislim, da napisov sicer ni več, so pa vrata.

Ženske frizure so od nekdaj dražje. Obstajajo številne teorije ali izgovori frizerjev, zakaj se je to zgodilo. Od tega, da imajo ženske gostejše lasišče, da so njihove frizure lepše in zahtevnejše. Tukaj bi moški lahko skočili in ugotovili, da nas imajo frizerji za neenake, celo butaste, saj ne potrebujemo lepih frizur. Glede na dejstvo, da ženske hodijo pogosteje k frizerju, bi po neki bazični ekonomski logiki morale kot zvestejše stranke imeti ugodnejše cene. Vendar ni tako. Ena od teorij iz preteklosti tudi pravi, da je ta neenakost iz časov, ko so moški plačali za vso družino in je bila njihova frizura zaradi tega cenejša. Kot neke vrste količinski popust. Dva plus ena gratis. Pač tako je od nekdaj in tako je še danes. Nihče si s tem ne beli glave.

Da se država vtakne v vsak drek, je dejstvo, tudi davek. Tudi pri toaletnem papirju se vam minister drži za vsak peti listič v školjki. Vendar smo tukaj vsi enaki, minister se drži za toaletni papir enako pri moških kot ženskah. Gre pač za higieno. Prav pri higieni so ženske tiste, ko velikokrat plačajo več. Velika podjetja se ob svetovnih, prestižnih dogodkih rada pohvalijo s kako promocijsko »karitativno« akcijo. Tako ob olimpijskih igrah slišimo, koliko brezplačnih kondomov so razdelili v olimpijski vasi, in podobne aktivnosti. Vendar nikoli ne slišimo, da bi se kdo hvalil, koliko brezplačnih tamponov je razdelil. Če gre pri uporabi kondomov za dejavnost, na katero lahko do neke vrste vplivamo, pri tamponih tovrstnega vpliva ni. Tukaj ni moške različice produkta in ženske ga, hočeš nočeš, morajo kupiti. Ko gre za odpravljanje neenakosti, bi vsaj pri tem produktu lahko minister odstranil svojo roko. Vendar to še ni vse, če se izrazimo v stilu televizijske prodaje.

Resna neenakost se pojavlja pri drugih izdelkih, najpogosteje povezanih prav s kozmetiko in higieno. Znani so primeri, ko britvica z modrim ročajem, ki naj bi bila namenjena moškim, stane manj kot popolnoma enaka z roza ročajem, namenjena ženskam. Popolnoma enak produkt, iste kakovosti, drugačne barve. In seveda namenjen drugemu spolu. Enako je z različnimi kremami, penami za britje in drugimi pripomočki. Na to temo je opravljenih tudi veliko raziskav in izraz za to je pink tax. Rožnati davek, ki ga ženske plačajo samo zaradi tega, ker so ženske.

O tem pa ni velikih polemik in debat. Prav ne morem si prestavljati, da pridem v gostilno in plačam malo pivo več, ker sem moški, kot bi plačala ženska. Si predstavljate upor, ki bi ga sprožilo tovrstno početje. Ženske in vsi tisti, ki kupujete roza izdelke. Čas je za revolucijo. Tukaj vas dejansko lupijo.