NA KOŽO
Kolumna Mateja Lahovnika: Eksperimentiranje z zdravstvom
Zdravstvo je preresna zadeva, da bi lahko z njim politično eksperimentirali.
Odpri galerijo
Zdravje in zdravstveni sistem bi morala biti ključna prioriteta. Zato je komajda verjetno in onkraj razuma, da smo v zadnjih letih na tem področju priča takšnemu političnemu eksperimentiranju. Ministrice in ministri ter državni sekretarji za zdravje prihajajo in odhajajo, problemi v zdravstvu pa se poglabljajo, namesto rešujejo.
Zdravstveno politiko v mandatu Milojke Kolar so zaznamovale različne afere. Na začetku mandata Cerarjeve vlade je ministrstvo za zdravje pri tujih svetovalcih po nepotrebnem za pol milijona evrov naročilo študijo slovenskega zdravstvenega sistema. Ob začetku delovanja urgentnih centrov je v enem od njih zaradi smejalnega plina celo umrl bolnik. Ne gre pozabiti niti zavoženega eksperimenta z Nacionalnim inštitutom za otroško srčno kirurgijo, ki ga je Cerarjeva vlada z velikim pompom ustanovila tik pred zadnjimi volitvami in ga je zdaj že nekdanji minister Fakin medtem ukinil. Nekaj mesecev pred padcem Cerarjeve vlade sta z ministrstva pobegnili še obe državni sekretarki.
Kadrovsko razsulo na ministrstvu pa se zdaj samo nadaljuje. Ministra Fakina bo po vsega nekaj mesecih nadomestil dosedanji direktor UKC, ki je pred tem direktoval v Semenarni. V zadnjem letu dni ni bilo videti, da bi UKC naredil pomemben zasuk v poslovanju. Zdravstvo je preresna zadeva, da bi lahko z njim politično eksperimentirali tako, kot se je to počelo v zadnjem mandatu. Posledica eksperimentiranja so rekordne čakalne dobe.
Ni normalno, ampak alarmantno, da več kot 60.000 pacientov z napotnico hitro oziroma zelo hitro nedopustno dolgo čaka na obravnavo. Tudi ni normalno, da vse več zdravnikov in medicinskih sester odhaja v tujino. Moralo pa bi biti normalno, da bi imeli vsi prebivalci Slovenije, katerim zdravstveni sistem ne zagotovi zdravljenja v razumnem roku, pravico, da si to zdravljenje uredijo v tujini na stroške zdravstvenih zavarovalnic. Navsezadnje prispevke za zdravstvo tako zdravstvenim zavarovalnicam kot ZZZS plačujemo zato, da pridemo na vrsto v razumnem roku, in če to ni mogoče v Sloveniji, je pač treba pacientom poseg zagotoviti v tujini.
Zdravstveno politiko v mandatu Milojke Kolar so zaznamovale različne afere. Na začetku mandata Cerarjeve vlade je ministrstvo za zdravje pri tujih svetovalcih po nepotrebnem za pol milijona evrov naročilo študijo slovenskega zdravstvenega sistema. Ob začetku delovanja urgentnih centrov je v enem od njih zaradi smejalnega plina celo umrl bolnik. Ne gre pozabiti niti zavoženega eksperimenta z Nacionalnim inštitutom za otroško srčno kirurgijo, ki ga je Cerarjeva vlada z velikim pompom ustanovila tik pred zadnjimi volitvami in ga je zdaj že nekdanji minister Fakin medtem ukinil. Nekaj mesecev pred padcem Cerarjeve vlade sta z ministrstva pobegnili še obe državni sekretarki.
Kadrovsko razsulo na ministrstvu pa se zdaj samo nadaljuje. Ministra Fakina bo po vsega nekaj mesecih nadomestil dosedanji direktor UKC, ki je pred tem direktoval v Semenarni. V zadnjem letu dni ni bilo videti, da bi UKC naredil pomemben zasuk v poslovanju. Zdravstvo je preresna zadeva, da bi lahko z njim politično eksperimentirali tako, kot se je to počelo v zadnjem mandatu. Posledica eksperimentiranja so rekordne čakalne dobe.
Ni normalno, ampak alarmantno, da več kot 60.000 pacientov z napotnico hitro oziroma zelo hitro nedopustno dolgo čaka na obravnavo. Tudi ni normalno, da vse več zdravnikov in medicinskih sester odhaja v tujino. Moralo pa bi biti normalno, da bi imeli vsi prebivalci Slovenije, katerim zdravstveni sistem ne zagotovi zdravljenja v razumnem roku, pravico, da si to zdravljenje uredijo v tujini na stroške zdravstvenih zavarovalnic. Navsezadnje prispevke za zdravstvo tako zdravstvenim zavarovalnicam kot ZZZS plačujemo zato, da pridemo na vrsto v razumnem roku, in če to ni mogoče v Sloveniji, je pač treba pacientom poseg zagotoviti v tujini.
