NA KOŽO
Kolumna Mateja Lahovnika: Leto korone
Slovenija gre skozi tretji pomladanski val trenutno veliko bolje kot nekatere druge države.
Odpri galerijo
Po letu dni korone se Evropa sprašuje, ali smo blizu vrnitvi v staro normalnost ali pa bo tretji pomladanski val pandemijo podaljšal do konca leta. Pravzaprav smo sredi nekakšne tekme med hitrostjo cepljenja in hitrostjo mutacij korone. Precepljenost prebivalstva je najbolj zanesljiv način za ustavitev virusa, ta pa se temu prilagaja s številnimi mutacijami.
Svetovni farmacevtski industriji je uspelo rekordno hitro razviti cepiva, sedaj pa ga bo morala tudi rekordno hitro proizvesti v dovolj velikih količinah, če želimo pred poletjem omejiti epidemijo. Zdravstvene razmere so še vedno zelo nepredvidljive in se lahko hitro spremenijo. V najtežjem položaju je trenutno Češka, ki je morala celo več držav prositi, naj sprejmejo njene koronabolnike. Razmere so se precej poslabšale tudi v Italiji, zato je temu primerno slabo stanje tudi na slovenski obali. Avstrija je praktično zaprla večino storitvenih dejavnosti do velike noči. Nič bolje ni v Nemčiji, kjer je nezadovoljstvo zaradi strogih omejitvenih ukrepov, na katerih vztraja Merklova, vse večje.
Pomladanski sončni dnevi so še povečali željo po druženju in vrnitvi v staro normalnost. Pri sproščanju pa je treba biti zelo previden, ker se sicer lahko prehitro sproščanje dejavnosti, povezanih z druženjem, vrne kot bumerang. Slovenija gre skozi tretji pomladanski val trenutno veliko bolje kot nekatere druge države. Epidemijo obvladujemo, in medtem ko marsikje po Evropi eksponentno raste tretji val okužb s korono, se v Sloveniji pogovarjamo o sproščanju ukrepov. Cepljenje je dobro organizirano in toliko cepiva, kot dobimo, tudi takoj porabimo.
Število registriranih brezposelnih upada. Februarja letos se je na novo zaposlilo 14,1 odstotka oseb več kot lani, brezposelnih pa prijavilo za 7,8 odstotka manj. Če bi se vsi držali ukrepov, bi lahko kmalu dosegli rumeno fazo ter s sproščanjem okrepili trend. V marcu bomo predvidoma prejeli skoraj četrt milijona doz cepiva, tako da se bo tudi precepljenost prebivalstva povečala. Zato je prav, da smo optimistični, a moramo glede na vse slabše razmere v nekaterih drugih državah ostati tudi previdni.
Svetovni farmacevtski industriji je uspelo rekordno hitro razviti cepiva, sedaj pa ga bo morala tudi rekordno hitro proizvesti v dovolj velikih količinah, če želimo pred poletjem omejiti epidemijo. Zdravstvene razmere so še vedno zelo nepredvidljive in se lahko hitro spremenijo. V najtežjem položaju je trenutno Češka, ki je morala celo več držav prositi, naj sprejmejo njene koronabolnike. Razmere so se precej poslabšale tudi v Italiji, zato je temu primerno slabo stanje tudi na slovenski obali. Avstrija je praktično zaprla večino storitvenih dejavnosti do velike noči. Nič bolje ni v Nemčiji, kjer je nezadovoljstvo zaradi strogih omejitvenih ukrepov, na katerih vztraja Merklova, vse večje.
Pomladanski sončni dnevi so še povečali željo po druženju in vrnitvi v staro normalnost. Pri sproščanju pa je treba biti zelo previden, ker se sicer lahko prehitro sproščanje dejavnosti, povezanih z druženjem, vrne kot bumerang. Slovenija gre skozi tretji pomladanski val trenutno veliko bolje kot nekatere druge države. Epidemijo obvladujemo, in medtem ko marsikje po Evropi eksponentno raste tretji val okužb s korono, se v Sloveniji pogovarjamo o sproščanju ukrepov. Cepljenje je dobro organizirano in toliko cepiva, kot dobimo, tudi takoj porabimo.
Število registriranih brezposelnih upada. Februarja letos se je na novo zaposlilo 14,1 odstotka oseb več kot lani, brezposelnih pa prijavilo za 7,8 odstotka manj. Če bi se vsi držali ukrepov, bi lahko kmalu dosegli rumeno fazo ter s sproščanjem okrepili trend. V marcu bomo predvidoma prejeli skoraj četrt milijona doz cepiva, tako da se bo tudi precepljenost prebivalstva povečala. Zato je prav, da smo optimistični, a moramo glede na vse slabše razmere v nekaterih drugih državah ostati tudi previdni.