NA KOŽO
Kolumna Mateja Lahovnika: Mini pokojninska reforma
Mini pokojninska reforma je korak v pravo smer in sledi demografskim trendom.
Odpri galerijo
FOTO: Foto: Jure Eržen/Delo
V začetku julija bo ministrica za delo na ekonomsko-socialnem svetu predstavila mini pokojninsko reformo, v poletnih mesecih pa bo o predlogu tekla javna razprava. Bistvene spremembe gredo v pravo smer. Upokojitvena starost se za tiste, ki ne izpolnjujejo 40 let delovne dobe, zaenkrat ne bo povišala s 65 na 67 let, čeprav je tudi to, glede na demografske spremembe, samo še vprašanje časa. Slovenija namreč spada med tiste države v EU, kjer se zaposleni upokojujejo v povprečju z najmanj delovne dobe, temu primerno nizke pa so tudi pokojnine.
Odmerni odstotek za pokojnine naj bi se postopoma do leta 2025 izenačil za oba spola na 63,5 %. Zaposleni s povprečno neto plačo 1100 evrov naj bi prejemali približno 700 evrov pokojnine. Ženske, ki se ne bodo predčasno upokojile, bodo po novem za vsakega otroka lahko uveljavljale zvišanje pokojnine za 1,36 %, ampak skupaj za največ tri otroke. Največ zanimanja bo v javnosti gotovo povzročil predlog, kako se delovno aktivne spodbuja za delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Za vsako dodatno leto po upokojitvi se bo pokojnina povišala za 3 %. Poleg tega se bo vsem, ki bodo izpolnili pogoje za upokojitev in nadaljevali aktivno delo, omogočilo, da bodo prva tri leta ob plači prejemali še 40 odstotkov bodoče pokojnine, po preteku treh let pa 20 odstotkov. Ideja, da bi ob plači nekdo, ki izpolni pogoje za upokojitev in nadaljuje delo, prejemal še polno pokojnino, ni dolgoročno javnofinančno vzdržna. Maja letos je sicer možnost 20 % predčasne delne oziroma starostne pokojnine izkoristilo že 9289 zavarovancev.
Zelo smiseln je predlog ministrstva za delo, da bi se obvezno delovno obdobje za prejemnike nadomestila za brezposelnost zvišalo z devet na dvanajst mesecev. Nekateri delodajalci na področju gradbeništva so namreč zlorabljali sistem tako, da so delavca zaposlili za devet mesecev in ga nato odpustili, po treh mesecih brezposelnosti pa spet zaposlili. Mini pokojninska reforma je korak v pravo smer, saj sledi demografskim trendom. Ne gre pa dvomiti, da bo tudi ta predlog v poletnih mesecih dvignil veliko prahu, saj posega v položaj bodočih upokojencev.
Odmerni odstotek za pokojnine naj bi se postopoma do leta 2025 izenačil za oba spola na 63,5 %. Zaposleni s povprečno neto plačo 1100 evrov naj bi prejemali približno 700 evrov pokojnine. Ženske, ki se ne bodo predčasno upokojile, bodo po novem za vsakega otroka lahko uveljavljale zvišanje pokojnine za 1,36 %, ampak skupaj za največ tri otroke. Največ zanimanja bo v javnosti gotovo povzročil predlog, kako se delovno aktivne spodbuja za delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Za vsako dodatno leto po upokojitvi se bo pokojnina povišala za 3 %. Poleg tega se bo vsem, ki bodo izpolnili pogoje za upokojitev in nadaljevali aktivno delo, omogočilo, da bodo prva tri leta ob plači prejemali še 40 odstotkov bodoče pokojnine, po preteku treh let pa 20 odstotkov. Ideja, da bi ob plači nekdo, ki izpolni pogoje za upokojitev in nadaljuje delo, prejemal še polno pokojnino, ni dolgoročno javnofinančno vzdržna. Maja letos je sicer možnost 20 % predčasne delne oziroma starostne pokojnine izkoristilo že 9289 zavarovancev.
Zelo smiseln je predlog ministrstva za delo, da bi se obvezno delovno obdobje za prejemnike nadomestila za brezposelnost zvišalo z devet na dvanajst mesecev. Nekateri delodajalci na področju gradbeništva so namreč zlorabljali sistem tako, da so delavca zaposlili za devet mesecev in ga nato odpustili, po treh mesecih brezposelnosti pa spet zaposlili. Mini pokojninska reforma je korak v pravo smer, saj sledi demografskim trendom. Ne gre pa dvomiti, da bo tudi ta predlog v poletnih mesecih dvignil veliko prahu, saj posega v položaj bodočih upokojencev.
