Kolumna Mateja Lahovnika: Neopredeljeni
Danes začenjajo delo ambulante za tiste neopredeljene paciente, ki nimajo osebnega zdravnika. Že sama beseda neopredeljen je bizarna. Vsi, ki redno plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, bi morali imeti pravico do osebnega zdravnika. Bistvo družinske medicine je, da zdravnik zelo dobro pozna svoje paciente, pacienti pa svojega osebnega zdravnika. V Sloveniji je trenutno 130.000 ljudi brez osebnega zdravnika. Zdravniki v zdravstvenih domovih imajo po podatkih ZZZS v povprečju vpisanih 200 pacientov manj kot koncesionarji. Če bi torej vsak izmed 750 zdravnikov v zdravstvenih domovih vpisal toliko pacientov, kot jih imajo koncesionarji, bi lahko skupaj vpisali 150.000 novih pacientov in bi prav vsi imeli osebnega zdravnika. Zato je težko razumeti, zakaj ministrstvo za zdravje pomanjkanje zdravnikov rešuje z ambulantami za neopredeljene, namesto da bi raje vse zdravnike plačali po učinku. Treba je dosledno uveljaviti princip plačevanja zdravnikov glede na opravljene storitve tudi v javnih zavodih. Na ministrstvu za zdravje pa so s trenutnim sistemom samo porušili plačna razmerja.
Plača družinskega zdravnika v lastni ambulanti je 10 evrov neto na uro, in ker zdravnik na uro povprečno obravnava 8 ljudi, prejme dober evro na obravnavo. V ambulanti za neopredeljene pa je tarifa osemkrat višja, in sicer kar 80 evrov neto na uro, potem se še čudijo, zakaj zdravniki ne vpisujejo novih pacientov, ampak raje delajo v ambulantah za neopredeljene. Če na ministrstvu za zdravje ne razumejo, da je sistem spodbud narobe postavljen, potem bi moral to razumeti vsaj premier Golob, ki je na funkcijo prišel iz gospodarstva. Upoštevati je tudi treba, da bodo zdravniki paciente v ambulantah za neopredeljene, ker ne poznajo pacientov, pogosteje napotovali v bolnišnico na sekundarni nivo. Zato bodo stroški delovanja teh ambulant za državo višji, kakovost storitev za paciente pa nižja. Izzivi slovenskega zdravstva niso drugačni kot drugje v Evropi, zato bi tudi pri nas morali uporabiti rešitve, ki v tujini preverjeno dobro delujejo, ne pa po nepotrebnem izumljati novih konceptov.
