Kolumna Mateja Lahovnika: »Nepotrebna« slovenščina
Zagovornik načela enakosti je v predlogu novele zakona o tujcih predlagal opustitev pogoja znanja slovenščine pri podaljševanju dovoljenja za prebivanje tujcev. Župani že sedaj opozarjajo na težave pri vključevanju tujcev, predvsem Albancev, zaradi neznanja slovenskega jezika. Znanje slovenščine vsaj na osnovni ravni je potrebni pogoj za uspešno integracijo.
Kdor je že nekaj časa v Sloveniji in se zaradi podaljšanja bivanja ni pripravljen naučiti niti osnov slovenskega jezika, se ne more uspešno integrirati v družbo. Kako pa naj opravlja upravne storitve, se izobražuje, da o obiskih pri zdravniku ne govorimo? Zaupnost je temelj odnosa med zdravnikom in pacientom in kako naj se ta uresniči, če pacient potrebuje zraven še prevajalca.
Če znanje slovenščine ne bo več pogoj za podaljšanje bivanja, je naslednji logični korak zahteva, da ima pri nas vsak pravico upravne postopke, šolanje in zdravstvene storitve opraviti v svojem maternem jeziku. Ne smemo tudi zanemariti, da je že sedaj pri prijavah bivališč veliko zlorab. Tujci s prijavo bivališča pri nas pridobijo odskočno desko za delo v EU, če pa se jim uspe prijaviti za stalno, so upravičeni tudi do vseh socialnih transferjev.
Pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči torej ni državljanstvo, ampak prijavljeno stalno bivališče in dejansko bivanje. Dejanskega bivanja pa pri nas nihče ne preverja. Spomnimo se samo razkritij v različnih krajih, da je na posameznih naslovih prijavljenih več kot sto oseb. Na naslovu v Krškem so na primer odkrili prijavljenih kar 265 tujcev na 85 kvadratnih metrih.
Preverjanje znanja jezika vsaj na osnovni ravni ob podaljšanju bivanja je eden od načinov, da se preveri, ali nekdo v Sloveniji res prebiva ali pa je tukaj le na papirju. Ukinitev znanja slovenščine na osnovni ravni kot pogoj za podaljševanje bivanja bo povzročila še več zlorab pri fiktivnem prijavljanju bivališč, hkrati pa tistim, ki tukaj dejansko bivajo, ponudila izgovor, da se osnov slovenskega jezika sploh ne naučijo. Brez vsaj osnovnega znanja jezika pa se tudi v družbo ne morejo uspešno vključiti.
