NA KOŽO
Kolumna Mateja Lahovnika: Nepravičen volilni sistem
V parlamentu je 21 ali skoraj četrtina poslancev, ki so prejeli manj kot tisoč glasov volivcev.
Odpri galerijo
Veliko ljudi se sprašuje, kako so sploh izvolili določenega poslanca, marsikateri poslanec pa niti sam ne ve dobro, kako in zakaj je bil izvoljen. V parlamentu imamo kar 21 ali skoraj četrtino poslancev, ki so prejeli manj kot tisoč glasov volivcev. Poslanec Desusa je bil na primer v Hrastniku izvoljen samo s 369 glasovi, kar je res zelo malo. Volilni sistem s tako neenako velikimi volilnimi okraji ni pravičen niti do volivcev niti do kandidatov. Z drugimi besedami, bolj pomembno je, kje posameznik kandidira, kot pa, kako dober je. Zato je ustavno sodišče pričakovano ugotovilo neustavnost dela volilnega sistema. Po številu prejetih glasov izvoljenih poslancev se jasno vidi, da območja volilnih okrajev niso ustrezno določena.
Razlike med številom prebivalcev v posameznem volilnem okraju so tako velike, da ima lahko glas posameznega volivca v nekem okraju tudi več kot trikrat večjo težo kot v drugem. Zato nas niti ne bi smelo presenetiti, da je raziskava Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) pokazala, da smo med tremi najslabšimi državami članicami OECD po občutku ljudi, ali lahko vplivajo na odločitve vlade. Po podatkih OECD ima namreč samo 13 odstotkov prebivalstva v Sloveniji med 16 in 65 leti občutek, da vpliva na vladne odločitve.
Takšen rezultat je povsem logičen, saj je sedaj tudi ustavno sodišče ugotovilo, da ima glas volivcev v posameznih okrajih tako različno težo, da so na listi posameznih strank lahko izvoljeni kandidati, ki uživajo manjše zaupanje volivcev kot nekateri drugi kandidati na isti listi. Zato po vsakih volitvah ugotavljamo, kako so v parlament prišli kandidati, ki jih skoraj nihče dobro ne pozna in se pogosto ne morejo pohvaliti z nekimi rezultati v dotedanji profesionalni karieri. V skandinavskih državah v nasprotju s Slovenijo kar okrog polovica ljudi meni, da ima vpliv na odločitve vlade. Zato je zavezanost politikov, da spoštujejo voljo ljudi, večja kot pri nas, rezultati upravljanja države pa temu primerno boljši. Spremembe volilnega sistema so zato nujne, sicer bo ob naslednjih volitvah še več ljudi zaradi nepreglednega sistema in nespoštovanja njihove volje ostalo doma.
Razlike med številom prebivalcev v posameznem volilnem okraju so tako velike, da ima lahko glas posameznega volivca v nekem okraju tudi več kot trikrat večjo težo kot v drugem. Zato nas niti ne bi smelo presenetiti, da je raziskava Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) pokazala, da smo med tremi najslabšimi državami članicami OECD po občutku ljudi, ali lahko vplivajo na odločitve vlade. Po podatkih OECD ima namreč samo 13 odstotkov prebivalstva v Sloveniji med 16 in 65 leti občutek, da vpliva na vladne odločitve.
Takšen rezultat je povsem logičen, saj je sedaj tudi ustavno sodišče ugotovilo, da ima glas volivcev v posameznih okrajih tako različno težo, da so na listi posameznih strank lahko izvoljeni kandidati, ki uživajo manjše zaupanje volivcev kot nekateri drugi kandidati na isti listi. Zato po vsakih volitvah ugotavljamo, kako so v parlament prišli kandidati, ki jih skoraj nihče dobro ne pozna in se pogosto ne morejo pohvaliti z nekimi rezultati v dotedanji profesionalni karieri. V skandinavskih državah v nasprotju s Slovenijo kar okrog polovica ljudi meni, da ima vpliv na odločitve vlade. Zato je zavezanost politikov, da spoštujejo voljo ljudi, večja kot pri nas, rezultati upravljanja države pa temu primerno boljši. Spremembe volilnega sistema so zato nujne, sicer bo ob naslednjih volitvah še več ljudi zaradi nepreglednega sistema in nespoštovanja njihove volje ostalo doma.
