NA KOŽO
Kolumna Mateja Lahovnika: Neučinkovite institucije
Zlorabe bomo učinkovito preprečevali šele, ko bodo delovale vse institucije.
Odpri galerijo
Sodba FOTO: Getty Images/istockphoto
V teh dneh se marsikdo sprašuje, kako se je lahko legalno odpisalo 29 milijonov dolga poslovnemu imperiju družine Janković, medtem ko država komu drugemu takoj izvede izvršbo na računu, če ne plača kazni za prometni prekršek. Vtis je, da je naš pravosodni sistem zelo učinkovit, ko je treba loviti majhne ribe, velike pa zlahka strgajo nastavljene institucionalne mreže. Zato je bila prva reakcija javnosti in dela politike, da je pač za vse kriva luknjasta zakonodaja.
Ta trditev je precej poenostavljena, saj se pozablja, da sistem tvorijo različne formalne in neformalne institucije. Zakonodaja je samo del formalnega sistema, drugi del pa so policija, tožilstvo in navsezadnje tudi sodstvo. Ne smemo zanemariti niti neformalnih institucij, kot so etične norme in vrednote, ki določajo, kaj je in kaj ni sprejemljivo, ko gre za tako imenovano sivo cono. Vplivni in premožni posamezniki pri nas pogosto brez večjih težav izigravajo upnike, tudi državo. Življenjski slog znanih davčnih dolžnikov je namreč vse prej kot skromen.
Vsak pravni institut je mogoče zlorabiti. Različni razvpiti kvazipodjetniki in menedžerji, ki so prečrpavali denar iz svojih podjetij in si na škodo upnikov, zaposlenih in države ustvarili veliko premoženje, so svoje premoženje enostavno in hitro zavarovali pred morebitno zaplembo. To se je v Sloveniji dogajalo tako v primeru osebnih stečajev, prisilnih poravnav kot zemljiškega dolga.
Teh institutov, ki imajo v našem pravnem sistemu jasen namen in so v marsičem smiselni, se pač ne bi smelo zlorabljati. Zlorabe pa bomo učinkovito preprečevali šele, ko bodo delovale vse institucije in ko bodo vsi udeleženci v postopku uporabili svoja pooblastila. Upniki imajo v primeru prisilne poravnave možnost, da izpodbijajo prisilno poravnavo, če je bila ta izglasovana s fiktivnim dolgom.
Prav tako lahko v postopkih osebnega stečaja izpodbijajo prenose premoženja na povezane osebe. Seveda pa morajo tudi policija, tožilstvo in na koncu sodstvo opraviti svoje delo, če obstajajo sumi kaznivih dejanj oškodovanja upnikov, med katerimi je skoraj praviloma tudi država.
Zlorabe bomo učinkovito preprečevali šele, ko bodo delovale vse institucije.
Ta trditev je precej poenostavljena, saj se pozablja, da sistem tvorijo različne formalne in neformalne institucije. Zakonodaja je samo del formalnega sistema, drugi del pa so policija, tožilstvo in navsezadnje tudi sodstvo. Ne smemo zanemariti niti neformalnih institucij, kot so etične norme in vrednote, ki določajo, kaj je in kaj ni sprejemljivo, ko gre za tako imenovano sivo cono. Vplivni in premožni posamezniki pri nas pogosto brez večjih težav izigravajo upnike, tudi državo. Življenjski slog znanih davčnih dolžnikov je namreč vse prej kot skromen.
Vsak pravni institut je mogoče zlorabiti. Različni razvpiti kvazipodjetniki in menedžerji, ki so prečrpavali denar iz svojih podjetij in si na škodo upnikov, zaposlenih in države ustvarili veliko premoženje, so svoje premoženje enostavno in hitro zavarovali pred morebitno zaplembo. To se je v Sloveniji dogajalo tako v primeru osebnih stečajev, prisilnih poravnav kot zemljiškega dolga.
Teh institutov, ki imajo v našem pravnem sistemu jasen namen in so v marsičem smiselni, se pač ne bi smelo zlorabljati. Zlorabe pa bomo učinkovito preprečevali šele, ko bodo delovale vse institucije in ko bodo vsi udeleženci v postopku uporabili svoja pooblastila. Upniki imajo v primeru prisilne poravnave možnost, da izpodbijajo prisilno poravnavo, če je bila ta izglasovana s fiktivnim dolgom.
Prav tako lahko v postopkih osebnega stečaja izpodbijajo prenose premoženja na povezane osebe. Seveda pa morajo tudi policija, tožilstvo in na koncu sodstvo opraviti svoje delo, če obstajajo sumi kaznivih dejanj oškodovanja upnikov, med katerimi je skoraj praviloma tudi država.
