NA KOŽO

Kolumna Mateja Lahovnika: Obvezno dopolnilno zavarovanje

Za zdravstvo bo treba zaradi staranja prebivalstva do leta 2030 dodatno zagotoviti pol milijarde evrov.
Fotografija: Simbolična fotografija. FOTO: Mavric Pivk, Delo 
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Mavric Pivk, Delo 

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo do zdaj načeloma res prostovoljno, dejansko pa je bilo obvezno, saj si moral, če si zbolel, za vrsto storitev plačevati. Po novem bodo morali slabih 36 evrov plačevati tudi tisti, ki so se plačilu dopolnilnega zavarovanja izogibali in ga začeli plačevati šele, ko so resno zboleli, s čimer so zlorabljali sistem. Večino sredstev tako ali tako zberemo z obveznim prispevkom zaposlenih, saj je lani zaposleni s povprečno plačo za zdravstvo prispeval kar 3600 evrov letno ali stokrat več, kot je mesečna premija za dopolnilno zavarovanje. Prave velike spremembe na področju zdravstva nas šele čakajo, saj vlada pripravlja zdravstveno reformo.

Če kdo misli, da bo na dolgi rok za zdravstvo plačeval manj, hkrati pa imel enako ali boljšo oskrbo, je naiven, saj se bodo izdatki za zdravstvo v naslednjih letih zaradi staranja prebivalstva še povečevali. Po izračunih Inštituta za ekonomske raziskave bomo zaradi staranja prebivalstva do leta 2030 za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo potrebovali okrog 1,5 milijarde evrov več, od tega samo za zdravstvo pol milijarde evrov. Izdatki za zdravstvo se namreč po petinšestdesetem letu eksponentno povečujejo, saj polovica izdatkov za zdravstvo odpade na starejše od 65 let.

Slovenija je med državami, ki imajo plače najbolj obremenjene z različnimi dajatvami, saj smo po obremenitvi plač med 28 članicami OECD na visokem šestem mestu. Prostora za dodatno obremenitev plač tako ni, saj je razlika med bruto in neto plačo že sedaj prevelika in bo treba iskati tudi druge vire. Ne smemo spregledati, da so javna naročila v zdravstvu še vedno leglo korupcije. Javni zavodi izgubljajo na desetine milijonov evrov zaradi preplačane opreme in materialov. Nujno bo treba znižati izdatke za bolniške, ki so s 400 milijonov v zadnjih treh letih porasli na kar 700 milijonov, ter razmisliti o kakšni dajatvi, kot je davek na sladke in energijske pijače, ter dodatni obdavčitvi alkohola in cigaret. Najbolj logično bi bilo, da se dodatni viri za zdravstvo poiščejo z obdavčitvijo nezdravega življenjskega sloga.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije