Kolumna Mateja Lahovnika: Odločna pomoč
Hitrost je pomembna, ker se tudi virus širi hitro in nas črni tok dogodkov ne sme prehiteti.
Odpri galerijo
Podjetja in posamezniki v tej hudi svetovni krizi ne morejo normalno proizvajati ter tržiti storitev, kupci pa ne morejo trošiti.
Denar trenutno skoraj ne kroži in še nikoli, vse od časa druge svetovne vojne, se ni zgodilo, da bi se hkrati skoraj povsem ustavilo toliko gospodarstev. Zato v tej največji svetovni gospodarski krizi po drugi svetovni vojni večina vlad pripravlja obsežne protikrizne ukrepe.
V Sloveniji se tako želi dati ljudem trdna zagotovila, da bo v krizi vsem zagotovljena osnovna socialna varnost, gospodarstvu pa sporočiti, da bo v krizi vlada podjetjem izdatno pomagala pri ohranjanju delovnih mest. Hitrost ukrepanja je pomembna, ker se tudi virus širi hitro in nas črni tok dogodkov ne sme prehiteti.
Nemški ekonomski inštitut IFO letos Nemčiji predvideva po optimističnem scenariju sedemodstotni padec gospodarske aktivnosti, po pesimističnem pa se bo bruto domači proizvod Nemčije zmanjšal za kar 20 odstotkov. Slovenija je zelo odvisna od nemške industrije. Avtomobilske tovarne in z njimi povezane dejavnosti stojijo. Turizem in z njim povezane aktivnosti se borijo za preživetje in potrebujejo pomoč države.
V paketu pomoči podjetjem je predvideno sofinanciranje nadomestil plač za delavce na čakanju. Prispevke v pokojninsko in zdravstveno blagajno vsem zaposlenim na čakanju bo plačevala država. Ta ukrep bo takoj razbremenil podjetja. Država pa bo še dodatno financirala 80 odstotkov neto plače zaposlenim na čakanju. Gospodinjstvom v času krize ne bo treba plačevati tistih javnih storitev, ki se ne izvajajo. Takšen primer so vrtci. Vsem samozaposlenim, ki so zaradi krize prizadeti, pa bo država v tem obdobju plačala prispevke v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Poleg tega bo država samozaposlenim, ki zaradi krize dejavnost opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, izplačala še univerzalni temeljni dohodek v višini 700 evrov neto na mesec.
Ne smemo tudi spregledati, da so mnogi upokojenci v tej krizi še bolj ogroženi, zato bodo vsi, ki imajo manj kot 700 evrov pokojnine, prejeli krizni dodatek v višini od 130 do 300 evrov. Odvisen bo od višine pokojnine in izplačan predvidoma sredi aprila.
Denar trenutno skoraj ne kroži in še nikoli, vse od časa druge svetovne vojne, se ni zgodilo, da bi se hkrati skoraj povsem ustavilo toliko gospodarstev. Zato v tej največji svetovni gospodarski krizi po drugi svetovni vojni večina vlad pripravlja obsežne protikrizne ukrepe.
V Sloveniji se tako želi dati ljudem trdna zagotovila, da bo v krizi vsem zagotovljena osnovna socialna varnost, gospodarstvu pa sporočiti, da bo v krizi vlada podjetjem izdatno pomagala pri ohranjanju delovnih mest. Hitrost ukrepanja je pomembna, ker se tudi virus širi hitro in nas črni tok dogodkov ne sme prehiteti.
Nemški ekonomski inštitut IFO letos Nemčiji predvideva po optimističnem scenariju sedemodstotni padec gospodarske aktivnosti, po pesimističnem pa se bo bruto domači proizvod Nemčije zmanjšal za kar 20 odstotkov. Slovenija je zelo odvisna od nemške industrije. Avtomobilske tovarne in z njimi povezane dejavnosti stojijo. Turizem in z njim povezane aktivnosti se borijo za preživetje in potrebujejo pomoč države.
V paketu pomoči podjetjem je predvideno sofinanciranje nadomestil plač za delavce na čakanju. Prispevke v pokojninsko in zdravstveno blagajno vsem zaposlenim na čakanju bo plačevala država. Ta ukrep bo takoj razbremenil podjetja. Država pa bo še dodatno financirala 80 odstotkov neto plače zaposlenim na čakanju. Gospodinjstvom v času krize ne bo treba plačevati tistih javnih storitev, ki se ne izvajajo. Takšen primer so vrtci. Vsem samozaposlenim, ki so zaradi krize prizadeti, pa bo država v tem obdobju plačala prispevke v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Poleg tega bo država samozaposlenim, ki zaradi krize dejavnost opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, izplačala še univerzalni temeljni dohodek v višini 700 evrov neto na mesec.
Ne smemo tudi spregledati, da so mnogi upokojenci v tej krizi še bolj ogroženi, zato bodo vsi, ki imajo manj kot 700 evrov pokojnine, prejeli krizni dodatek v višini od 130 do 300 evrov. Odvisen bo od višine pokojnine in izplačan predvidoma sredi aprila.