NA KOŽO
Kolumna Mateja Lahovnika: Plače funkcionarjev
Preden vlada predlaga višje plače funkcionarjev, bo morala vzpostaviti merljive kriterije za presojo njihovega dela.
Odpri galerijo
Računsko sodišče predlaga, da bi plače funkcionarjev povišali za 20 do 40 odstotkov. Med funkcionarje pri nas spadajo predsednik države, predsednik vlade, ministri, poslanci in župani ter predstojniki institucij, kot so na primer komisija za preprečevanje korupcije, urad varuha človekovih pravic in ustavno sodišče.
Na ministrstvu za javno upravo po tihem preverjajo, kakšna bi bila podpora predlogu za dvig plač. Plača najbolje plačanih funkcionarjev, kot sta Pahor in Šarec, res ni visoka, saj zaslužita okrog 6000 bruto oziroma dobrih 3000 neto, kar je pol manj kot direktorji monopolnih državnih podjetij. Preden pa vlada predlaga višje plače funkcionarjev, bo morala vzpostaviti merljive kriterije za presojo njihovega dela in odpraviti nekatere anomalije. Drugače predlog zanesljivo ne bo dobil podpore javnosti.
Ni logično, da so vsi ministri enako plačani. Minister za finance ali gospodarstvo ima bistveno več dela kot minister za Slovence po svetu, ki ga velika večina ljudi sploh ne pozna. Prav tako imamo primere, ko funkcionarji po prenehanju svoje funkcije dolgo prejemajo nadomestilo. Takšen primer sta bila minister za zdravje ali razvpiti poslanec, ki je v trgovini ukradel sendvič. Oba sta nadomestilo prejemala približno tako dolgo, kot sta bila na svojih funkcijah.
Uspešnost dela funkcionarjev je sicer zelo različna, zato bi morali biti temu primerno različno plačani. Spomnimo se samo ministrice, zadolžene za razvoj in kohezijsko politiko v mandatu Cerarjeve vlade. Črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov, za kar je bila zadolžena, je bilo zelo slabo. Zato pa je ministrici v času mandata uspelo obiskati Indijo, kjer je kot ministrica preživela šest dni, Butan, kjer se je ustavila za osem dni in na primer Združene arabske emirate, kjer se je službeno zadržala štiri dni.
Računsko sodišče upravičeno ugotavlja, da se nam dogaja negativna selekcija in se za politične funkcije in funkcionarska mesta pogosto potegujejo tisti, ki jim v svojem poklicu ne uspe. Preden pa bo vlada dvigovala plače kar počez, bo morala predstaviti sito, s katerim bo ločila zrnje od plev.
Na ministrstvu za javno upravo po tihem preverjajo, kakšna bi bila podpora predlogu za dvig plač. Plača najbolje plačanih funkcionarjev, kot sta Pahor in Šarec, res ni visoka, saj zaslužita okrog 6000 bruto oziroma dobrih 3000 neto, kar je pol manj kot direktorji monopolnih državnih podjetij. Preden pa vlada predlaga višje plače funkcionarjev, bo morala vzpostaviti merljive kriterije za presojo njihovega dela in odpraviti nekatere anomalije. Drugače predlog zanesljivo ne bo dobil podpore javnosti.
Ni logično, da so vsi ministri enako plačani. Minister za finance ali gospodarstvo ima bistveno več dela kot minister za Slovence po svetu, ki ga velika večina ljudi sploh ne pozna. Prav tako imamo primere, ko funkcionarji po prenehanju svoje funkcije dolgo prejemajo nadomestilo. Takšen primer sta bila minister za zdravje ali razvpiti poslanec, ki je v trgovini ukradel sendvič. Oba sta nadomestilo prejemala približno tako dolgo, kot sta bila na svojih funkcijah.
Uspešnost dela funkcionarjev je sicer zelo različna, zato bi morali biti temu primerno različno plačani. Spomnimo se samo ministrice, zadolžene za razvoj in kohezijsko politiko v mandatu Cerarjeve vlade. Črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov, za kar je bila zadolžena, je bilo zelo slabo. Zato pa je ministrici v času mandata uspelo obiskati Indijo, kjer je kot ministrica preživela šest dni, Butan, kjer se je ustavila za osem dni in na primer Združene arabske emirate, kjer se je službeno zadržala štiri dni.
Računsko sodišče upravičeno ugotavlja, da se nam dogaja negativna selekcija in se za politične funkcije in funkcionarska mesta pogosto potegujejo tisti, ki jim v svojem poklicu ne uspe. Preden pa bo vlada dvigovala plače kar počez, bo morala predstaviti sito, s katerim bo ločila zrnje od plev.
