NA KOŽO

Komentar Mateja Lahovnika: Pokojnine in reforma

Bistvena lastnost nove pokojninske reforme bodo postopnost in minimalne spremembe.
Fotografija: FOTO: Inside Creative House Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
FOTO: Inside Creative House Getty Images/istockphoto

Vlada pripravlja novo pokojninsko reformo, ki pa ne bo bistveno posegla v sedanji sistem. Bistvena lastnost reforme bodo postopnost, saj se bodo spremembe zelo postopoma uvajale do leta 2035, in minimalne spremembe. Odstotek za odmero pokojnine se bo postopoma malo povišal, hkrati pa se bo podaljšalo število let pri izračunu pokojnine. Starostni pogoj 60 let bo veljal do leta 2028, potem pa se bo začel zviševati po tri mesece na leto, dokler v letu 2035 ne doseže 62 let.

Povprečna doba prejemanja pokojnine je pri ženskah na splošno daljša in znaša skoraj 26 let, medtem ko je pri moških krajša in znaša 18 let. Na spletni strani ZPIZ si lahko po novem vsi, ki imamo digitalno potrdilo, z vsega nekaj kliki izračunamo, kakšno pokojnino bomo predvidoma prejeli ob upokojitvi. Junija letos je bila povprečna starostna pokojnina za 40 ali več let pokojninske dobe, brez sorazmernih pokojnin, 1010 evrov neto. Približno 255.000 upokojencev prejema starostno pokojnino pod 1000 evri, okrog 155.000 pa jih ima starostno pokojnino nad 1000 evri. Okrog 9000 jih prejema zelo spodobno starostno pokojnino nad 2500 evri.

Največja težava ostajajo nizke pokojnine tistih, ki imajo manj delovne dobe, ter invalidske pokojnine. Še vedno pa imamo veliko pokojnin po posebnih zakonih. Število borčevskih pokojnin se je močno zmanjšalo, na 628, v povprečju pa znašajo 2552 evra, ampak se iz tega naslova izplačuje tudi 3153 družinskih oziroma vdovskih pokojnin v povprečni višini 1432 evrov. Med privilegiranimi upokojenci lahko najdemo tudi 38 bivših poslancev, ki so se upokojili predčasno po Zakonu o poslancih, ki ga je kasneje ustavno sodišče razglasilo za neustavnega, a privilegirane pokojnine so jim ostale. Njihova povprečna pokojnina je kar 3169 evrov.

Vsaka nova pokojninska reforma bi morala temeljiti na čim večji povezavi med dejansko plačanimi prispevki in višino pokojnine ter čim manj izjemami od tega pravila. Pokojnine po posebnih zakonih naj pokrije proračun, in ne ZPIZ. Ob vseh reformah pa bo še vedno veljalo dobro staro pravilo, da ni pomembna le višina pokojnine, ampak še bolj, da jo čim dlje prejemaš.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije