NA KOŽO

Kolumna Mateja Lahovnika: Pravica do zdravja

Skupno število vseh čakajočih na prvi pregled je že čez četrt milijona.
Fotografija: Pravica do zdravega življenjskega okolja oziroma zdravja je temeljna pravica. FOTO: Leon Vidic, Delo
Odpri galerijo
Pravica do zdravega življenjskega okolja oziroma zdravja je temeljna pravica. FOTO: Leon Vidic, Delo

Pravica do zdravega življenjskega okolja oziroma zdravja je temeljna pravica. Zato je velika večina ljudi v Sloveniji tudi zavarovana oziroma plačuje prispevek. Zadnji najbolj aktualni podatek, da kar 150.000 ljudi pri nas čaka na zdravstveno obravnavo nad dopustno čakalno dobo, je alarmanten. Vsi izmed njih, ki plačujejo zdravstveni prispevek, bi morali imeti pravico takoj opraviti poseg kjer koli doma ali v tujini na stroške ZZZS oziroma zdravstvenih zavarovalnic, saj se jim krši temeljna pravica.

Gre za enostaven princip, da ljudje ne plačujejo prispevkov zato, da nedopustno dolgo čakajo v vrsti na zdravstveno obravnavo in je pri tem ogroženo njihovo zdravje, ampak zato, da je potrebni zdravstveni poseg opravljen znotraj razumnega roka. Ta rok pa nikakor ne sme biti daljši od zdravstvenih smernic. Skupno število vseh čakajočih na prvi pregled je celo že čez četrt milijona. Vse več ljudi je tudi brez osebnega zdravnika, ki so vratarji zdravstvenega sistema. Dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni se je v prvi polovici leta 2022 znižala za kar tretjino. Brez osebnega zdravnika pa je tudi bistveno težje priti do napotnice za zdravstveni poseg pri drugih specialistih, tako da je povsem mogoče, da bi bile čakalne vrste še bistveno daljše, če bi vsi imeli enako dostopnost do osebnih zdravnikov.

Med epidemijo je bil tudi zaznan kar 30-odstotni padec prijavljenih novih rakavih obolenj. Zelo verjetno zaradi slabše dostopnosti do zdravnikov in ne zato, ker bi bilo raka v Sloveniji manj. Odločitev ministra za zdravje Bešiča Loredana, da se javnim zdravstvenim zavodom plačuje ves opravljeni program in ne le odobreni, je sicer povsem pravilna in logična. Težava, ki ostaja, pa je, da zdravstveni delavci v teh zavodih niso plačani glede na učinek. Zato bi bilo treba urediti tudi to, sicer se čakalne dobe v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo bistveno skrajšale. Ključno vprašanje ob alarmantnih podatkih o čakalnih dobah v zdravstvu pa je, ali je čas za korenito sistemsko zdravstveno reformo.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije