Kolumna Mateja Lahovnika: Reforme, davki in ljudstvo
Reforma je korenita sprememba in že po naravi ne maramo, da oblast kar naprej nekaj spreminja. Vsaka sprememba tudi ni nujno na bolje. Reforme praviloma javnost podpre, ko je neki sistem tako razsut, da so spremembe res potrebne. Zato ima zdravstvena reforma veliko podporo v javnosti, nekatere druge pa sprožajo velik odpor. Vsebine zdravstvene reforme zaenkrat sicer še nihče ni videl in si jo vsak predstavlja po svojih željah.
Očitno obstajajo določena nesoglasja med strateškim svetom, ki se ukvarja s to reformo, in ministrstvom za zdravje, ampak zaenkrat še niso prišle v javnost. Po drugi strani pa je pričakovano daleč največji odpor sprožila davčna reforma. Deloma zaradi nejasnih protislovnih napovedi, kaj se bo spreminjalo in kako, deloma pa zato, ker je vlada z napovedjo obdavčitve nepremičnin dregnila v politično osje gnezdo. Vsaka vlada, ki je do sedaj napovedala dodatno obdavčitev nepremičnin, je bila deležna političnega pogroma. Z nerodno napovedjo ministra o obdavčitvi stroškov prevoza na delo, malic in regresa pa je vlada stopila na rob političnega prepada. Na robu političnega prepada pa je modro narediti korak nazaj namesto naprej. Zato je napoved predsednika vlade Goloba, da vlada ne bo za vsako ceno rinila naprej z vsemi reformami, logična.
Nekateri ministri so z nejasnimi napovedmi, kaj vse in kako bi spreminjali in popravljali na svojih področjih, vnašali zmedo. Njihove napovedi so bile pogosto protislovne in nelogične. Minister za finance je napovedal razbremenitev dela in dodatno obdavčitev nepremičnin, njegov državni sekretar, da razbremenitve dela ne bo, premier pa, da je treba biti pri obdavčitvi nepremičnin previden, ker že plačujemo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Minister za delo je napovedal, da ne bo podaljševanja delovne dobe in dvigovanja upokojitvene starosti, na njegovem ministrstvu pa so to še isti dan zanikali ter pojasnili, da tega ne morejo izključiti. Zato bi ministri morali najprej pridobiti izračune in šele nato razlagati reforme v javnosti, ne pa najprej pojasnjevati reform in šele naknadno računati.
