NA KOŽO
Kolumna Mateja Lahovnika: Tekma za komisarsko mesto
Če premier Šarec ne bo kmalu predlagal uglednega kandidata, bo tvegal ponovitev političnega cirkusa.
Odpri galerijo
Marjan Šarec. FOTO: Leon Vidic, Delo
Funkcija evropskega komisarja prinese okroglih 25.000 evrov na mesec oziroma štirikrat toliko, kot je plača predsednika vlade ali države. Po koncu mandata evrokomisarja pa lahko še dve leti prejemajo nadomestilo v znesku med 40 in 65 odstotki svoje plače, kar lahko pomeni do okrog 15.000 evrov na mesec. Zato ni nobeno presenečenje, da med slovenskimi politiki za komisarsko mesto vlada najvišji interes. Komisarsko mesto diši Cerarju, po mnenju SD bi bila najprimernejša Fajonova, ki je med levimi strankami na evropskih volitvah prejela največ glasov, Šarec pa seveda pospešeno išče svojega kandidata ali kandidatko.
Če Slovenija želi vplivati na to, kateri resor bo dobila v novi komisiji, bi morala predlagati kandidata čim prej. Nekatere države so zato že določile kandidate, in se že pogajajo o resorjih v novi komisiji. Slovenska vlada si želi resor, ki pokriva širitev EU, čeprav bo ta med najmanj vplivnimi, saj širitve EU v naslednjem mandatu zagotovo ne bo. Težko je razumeti, da si vlada raje ne želi kakšnega vplivnega resorja, kot je energetika, transport ali okolje. Kaže, da se bomo namesto s tem, kako zasesti vpliven resor v novi komisiji, spet ukvarjali sami s sabo oziroma s tem, kdo bo zasedel in komu se bo spodmaknil udoben evropski komisarski sedež. Slovenija je po mednarodnih raziskavah med najmanj vplivnimi članicami Evropske unije, zato je zelo pomembno, da bi na mesto novega evropskega komisarja ali komisarke predlagali strokovno kompetentno osebo.
Najverjetnejša nova predsednica Evropske komisije Leynova želi spolno uravnotežen predlog kandidatov iz vsake države. Če premier Šarec ne bo čim prej predlagal kandidata oziroma kandidatke, ki uživa ugled tako v strokovni kot širši javnosti, bo tvegal ponovitev političnega cirkusa izpred petih let. Vlada Alenke Bratušek je takrat predlagala Alenko Bratušek, po neuspešno prestanem zaslišanju pa je Cerarjeva vlada predlagala Violeto Bulc. Po oceni dela vseh evropskih komisarjev Junckerjeve komisije pa je bila Bulčeva med najslabše ocenjenimi, in sicer šele na enaindvajsetem mestu, kar je samo po sebi zgovorno.
Če Slovenija želi vplivati na to, kateri resor bo dobila v novi komisiji, bi morala predlagati kandidata čim prej. Nekatere države so zato že določile kandidate, in se že pogajajo o resorjih v novi komisiji. Slovenska vlada si želi resor, ki pokriva širitev EU, čeprav bo ta med najmanj vplivnimi, saj širitve EU v naslednjem mandatu zagotovo ne bo. Težko je razumeti, da si vlada raje ne želi kakšnega vplivnega resorja, kot je energetika, transport ali okolje. Kaže, da se bomo namesto s tem, kako zasesti vpliven resor v novi komisiji, spet ukvarjali sami s sabo oziroma s tem, kdo bo zasedel in komu se bo spodmaknil udoben evropski komisarski sedež. Slovenija je po mednarodnih raziskavah med najmanj vplivnimi članicami Evropske unije, zato je zelo pomembno, da bi na mesto novega evropskega komisarja ali komisarke predlagali strokovno kompetentno osebo.
Najverjetnejša nova predsednica Evropske komisije Leynova želi spolno uravnotežen predlog kandidatov iz vsake države. Če premier Šarec ne bo čim prej predlagal kandidata oziroma kandidatke, ki uživa ugled tako v strokovni kot širši javnosti, bo tvegal ponovitev političnega cirkusa izpred petih let. Vlada Alenke Bratušek je takrat predlagala Alenko Bratušek, po neuspešno prestanem zaslišanju pa je Cerarjeva vlada predlagala Violeto Bulc. Po oceni dela vseh evropskih komisarjev Junckerjeve komisije pa je bila Bulčeva med najslabše ocenjenimi, in sicer šele na enaindvajsetem mestu, kar je samo po sebi zgovorno.
