NA KOŽO
Kolumna Mateja Lahovnika: Visoka stopnja invalidnosti
V Sloveniji se vsaka tretja oseba, stara nad 16 let, sooča z resnimi zdravstvenimi omejitvami.
Odpri galerijo
Evropski statistični urad je pred dnevi objavil podatek, da se v Evropski uniji vsaka četrta oseba v starosti nad 16 let sooča z zdravstvenimi omejitvami pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Slovenija je po deležu oseb nad 16 let, ki so omejeno sposobne za opravljanje dela, celo na drugem mestu v EU z visokimi 36 odstotki, takoj za Latvijo. To pomeni, da se v Sloveniji vsaka tretja oseba v starosti nad 16 let sooča z resnimi zdravstvenimi omejitvami, ki onemogočajo normalno opravljanje dela.
Tako visok delež dolgotrajno invalidnih oseb pri nas kaže, da imamo resen sistemski problem tako z razmerami za delo kot tudi z našim zdravstvom. V Sloveniji je produktivnost dela za tretjino nižja kot v EU, hkrati pa smo v vrhu po številu oseb, ki so dolgotrajno omejeno sposobne za delo. Delodajalci bodo očitno morali več pozornosti nameniti izboljšanju razmer za delo. Boljše razmere za delo bi zagotovile višjo produktivnost zaposlenih in višje plače ter hkrati zmanjšale problematiko invalidnosti pri delovno aktivnem prebivalstvu. Slabše razmere za delo kot v razvitejših državah so namreč lahko pomemben razlog za tako visok delež dolgotrajno invalidnih delovno aktivnih oseb.
Drugi razlog pa bi lahko bile čakalne dobe na zdravstvene posege, ki so rekordne in za mnoge bolnike že nevarne. Delavec, ki čaka na zdravstveni poseg, je v vmesnem času seveda omejeno sposoben ali celo nezmožen za opravljanje dela. S podaljševanjem čakalne dobe na poseg se manjša tudi verjetnost hitre in učinkovite rehabilitacije. V letošnjem letu se je število vseh čakajočih v zdravstvu še dodatno povečalo za 14,6 odstotka, tako da jih je skupaj že več kot četrt milijona. V povprečju torej na zdravstveni poseg čaka vsak osmi prebivalec Slovenije.
Bolnikov nad dopustno čakalno dobo pa je več kar za 30,4 odstotka oziroma prek sedemdeset tisoč, kar je skrajno skrb vzbujajoče. Podatki Evropskega statističnega urada kažejo, da imamo v Sloveniji sistemske težave na področju razmer za delo in zdravstva. Dlje ko si bomo zatiskali oči pred tem, slabše bo, in več mladih izobraženih kadrov se bo izselilo in poiskalo boljšo prihodnost v tujini.
Tako visok delež dolgotrajno invalidnih oseb pri nas kaže, da imamo resen sistemski problem tako z razmerami za delo kot tudi z našim zdravstvom. V Sloveniji je produktivnost dela za tretjino nižja kot v EU, hkrati pa smo v vrhu po številu oseb, ki so dolgotrajno omejeno sposobne za delo. Delodajalci bodo očitno morali več pozornosti nameniti izboljšanju razmer za delo. Boljše razmere za delo bi zagotovile višjo produktivnost zaposlenih in višje plače ter hkrati zmanjšale problematiko invalidnosti pri delovno aktivnem prebivalstvu. Slabše razmere za delo kot v razvitejših državah so namreč lahko pomemben razlog za tako visok delež dolgotrajno invalidnih delovno aktivnih oseb.
Drugi razlog pa bi lahko bile čakalne dobe na zdravstvene posege, ki so rekordne in za mnoge bolnike že nevarne. Delavec, ki čaka na zdravstveni poseg, je v vmesnem času seveda omejeno sposoben ali celo nezmožen za opravljanje dela. S podaljševanjem čakalne dobe na poseg se manjša tudi verjetnost hitre in učinkovite rehabilitacije. V letošnjem letu se je število vseh čakajočih v zdravstvu še dodatno povečalo za 14,6 odstotka, tako da jih je skupaj že več kot četrt milijona. V povprečju torej na zdravstveni poseg čaka vsak osmi prebivalec Slovenije.
Bolnikov nad dopustno čakalno dobo pa je več kar za 30,4 odstotka oziroma prek sedemdeset tisoč, kar je skrajno skrb vzbujajoče. Podatki Evropskega statističnega urada kažejo, da imamo v Sloveniji sistemske težave na področju razmer za delo in zdravstva. Dlje ko si bomo zatiskali oči pred tem, slabše bo, in več mladih izobraženih kadrov se bo izselilo in poiskalo boljšo prihodnost v tujini.
