NA KOŽO
Kolumna Mateja Lahovnika: Zapirajo banke namesto banksterjev
Od starejših komitentov v okoliških hribih ne moremo zahtevati elektronskega poslovanja.
Odpri galerijo
Našo največjo banko NLB smo reševali vsi davkoplačevalci, pri čemer znesek finančne pomoči med letoma 2011 in 2013 presega dve milijardi evrov. Zato je marsikaterega komitenta upravičeno razburila novica, da banka po Sloveniji zapira 15 poslovalnic.
Resnici na ljubo je za to še najmanj kriva zdajšnja uprava banke. Zapiranje je namreč posledica tega, da se prejšnja vlada in SDH nista držala obljub, da bo banka potem, ko bo prejela državno pomoč, prodana. Zaveza o prodaji je bila potrebni pogoj, ki ga je zahtevala Evropska komisija, da je odobrila državno pomoč. Očitno so v prejšnji vladi in na SDH menili, da lahko eno obljubiš, drugo pa delaš, ampak v Bruslju takšna logika ni zdržala presoje Evropske komisije. Najbolj žalostno je, da se vse skupaj zdaj lomi na nekaterih komitentih banke, ki niso nič krivi. V večini primerov gre sicer za slabše obiskane in temu primerno nedonosne poslovalnice, kjer imajo komitenti banke v bližini nadomestne banke. Ponekod po Sloveniji, na primer v Črni na Koroškem, pa se je pojavila težava, ker veliko ljudi nima na voljo ustrezne alternative.
Za mlajše ni težav, ker uporabljajo elektronsko oziroma mobilno bančništvo in pravzaprav v banke skorajda več ne hodijo. Sodobno elektronsko bančništvo namreč omogoča, da uredimo skoraj vse od doma. Od starejših komitentov v okoliških hribih pa ne moremo zahtevati elektronskega poslovanja. Kakšen osemdesetletnik se zaradi zaprtja poslovalnice zagotovo ne bo učil elektronskega poslovanja. Zato je protest ljudi na Koroškem upravičen. Upravičeno se sprašujejo, zakaj Evropska komisija namesto poslovalnic raje ni naložila zaprtja banksterjev, ki so v letih pred krizo s spornimi posli banko potopili, tako da smo jo morali reševati vsi davkoplačevalci.
V Sloveniji je očitno tako, da ko gre za manjši rop banke, temu pravimo rop, ko pa zaradi vplivnih banksterjev banka odpiše stotine milijonov, temu pravimo bančna luknja. Spet se je žal pokazalo, da riba smrdi pri glavi, čisti pa se pri repu.
Resnici na ljubo je za to še najmanj kriva zdajšnja uprava banke. Zapiranje je namreč posledica tega, da se prejšnja vlada in SDH nista držala obljub, da bo banka potem, ko bo prejela državno pomoč, prodana. Zaveza o prodaji je bila potrebni pogoj, ki ga je zahtevala Evropska komisija, da je odobrila državno pomoč. Očitno so v prejšnji vladi in na SDH menili, da lahko eno obljubiš, drugo pa delaš, ampak v Bruslju takšna logika ni zdržala presoje Evropske komisije. Najbolj žalostno je, da se vse skupaj zdaj lomi na nekaterih komitentih banke, ki niso nič krivi. V večini primerov gre sicer za slabše obiskane in temu primerno nedonosne poslovalnice, kjer imajo komitenti banke v bližini nadomestne banke. Ponekod po Sloveniji, na primer v Črni na Koroškem, pa se je pojavila težava, ker veliko ljudi nima na voljo ustrezne alternative.
Za mlajše ni težav, ker uporabljajo elektronsko oziroma mobilno bančništvo in pravzaprav v banke skorajda več ne hodijo. Sodobno elektronsko bančništvo namreč omogoča, da uredimo skoraj vse od doma. Od starejših komitentov v okoliških hribih pa ne moremo zahtevati elektronskega poslovanja. Kakšen osemdesetletnik se zaradi zaprtja poslovalnice zagotovo ne bo učil elektronskega poslovanja. Zato je protest ljudi na Koroškem upravičen. Upravičeno se sprašujejo, zakaj Evropska komisija namesto poslovalnic raje ni naložila zaprtja banksterjev, ki so v letih pred krizo s spornimi posli banko potopili, tako da smo jo morali reševati vsi davkoplačevalci.
V Sloveniji je očitno tako, da ko gre za manjši rop banke, temu pravimo rop, ko pa zaradi vplivnih banksterjev banka odpiše stotine milijonov, temu pravimo bančna luknja. Spet se je žal pokazalo, da riba smrdi pri glavi, čisti pa se pri repu.
