Kolumna Mateja Lahovnika: Zapiranje za necepljene
Avstrijski kancler je napovedal, da bo Avstrija zaprla javno življenje, ampak samo necepljenim. Najprej so uvedli strožji PC-pogoj, ker samo testiranje ne more ustaviti epidemije. Če je nekdo na testiranju negativen, namreč ne pomeni, da se ne more že čez nekaj trenutkov okužiti in širiti virusa. Epidemiologi tudi opozarjajo, da je inkubacijska doba delta mutacije koronavirusa par dni, preden se pokažejo znaki bolezni, in v tem obdobju lahko nekdo širi virus, ne da bi vedel, da je okužen. Virus sicer lahko širijo tudi cepljeni, ampak je verjetnost širjenja in obolevanja pri njih bistveno nižja kot pri necepljenih.
Avstrija uvaja tudi obvezno cepljenje zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavec, ki ne zaupa znanosti in svoji stroki ter zavrača cepljenje, seveda ne more ustrezno delovati v zdravstvu. Cepljeni so s cepljenjem naredili, kar je bilo treba, da se epidemija ustavi, in sedaj je čas, da jih država zaščiti pred neodgovornim obnašanjem necepljenih, in Avstrija bo to naredila. Na intenzivnih oddelkih v Sloveniji je 85 odstotkov vseh pacientov necepljenih. Če bi bila precepljenost v Sloveniji višja, se ne bi soočali s preobremenjenostjo zdravstva in velikim številom smrtnih primerov zaradi korone. Skoraj 90-odstotna precepljenost bo Špancem in Portugalcem to zimo omogočila precej normalno življenje brez nepotrebnih zapiranj javnega življenja. V državah, kjer je stopnja precepljenosti precej nižja, pa se soočamo z nevarnostjo ponovnega zapiranja. Ni pravično, da zaradi tega, ker se nekateri ne želijo cepiti in s tem obremenjujejo bolnišnice, drugi, ki so cepljeni, čakajo na zdravstveni poseg, saj so kapacitete omejene. Zato je odločitev avstrijske vlade o zapiranju javnega življenja necepljenim logična.
Slovenija ni Avstrija in glede na dosedanje izkušnje lahko sklepamo, da bi zapiranje javnega življenja necepljenim problematiziralo ustavno sodišče. Necepljeni in kršitelji ukrepov se pri nas pač stalno sklicujejo na ustavo. Pozabljajo pa, da se imajo pravico okužiti z virusom, nimajo pa pravice virusa širiti in povzročiti, da se zaradi tega drugim kršijo pravice do zdravja in javnega življenja.
