NA EKS
Kolumna Mice Marije Kotnik: Zmešnjava na kvadrat
Marija M. Kotnik
Odpri galerijo
Z energetsko varčno fasado bi vsi stanovalci pridobili. FOTO: IGOR MODIC
V našem bloku se že dolgo pogovarjamo o energetski prenovi. A se, že nekaj let, ne (z)moremo dogovoriti. Čeprav je blok prenove hudo potreben, z novo, energetsko varčno fasado pa bi tudi vsi stanovalci pridobili. Kaj kmalu bi se namreč poznalo pri položnicah za ogrevanje. Vendar je dogovarjanje med različnimi stanovalci in njihovimi še bolj različnimi željami težko. Eni bi imeli vse, a za to ne bi nič plačali. Drugi bi radi posebno obravnavo in posebno fasado, a se prav tako ne strinjajo s tistimi prvimi, ker jim pač niso všeč, in zakaj bi prav oni imeli glavno besedo pri tem? Tretji bi ob novi fasadi v blok želeli vgraditi tudi dvigalo, kar bi bilo povsem smotrno, sploh ker je jašek za dvigalo že narejen. A so prav tako proti tisti iz prvih in drugih nadstropij, češ, mi dvigala ne potrebujemo. Za dejstvo, da če bo blok imel tudi dvigalo, se bo zvišala cena tudi njihovega stanovanja, ne želijo niti slišati, še manj jih prepričajo argumenti za takšen poseg.
Nekaj nas, ki si seveda prenove želimo in jo želimo tudi začeti čim prej, smo trenutno v veliki manjšini. Zakaj, mi seveda ni jasno, saj težko razumem, da si ljudje ne želijo zadeve spremeniti na bolje. In to na bolje za vse.
Skratka, v bloku imamo zmešnjavo, ki bi jo brez težav lahko primerjali s tisto, ki jo opazujemo med poslanci v državnem zboru. Zmešnjavo na kvadrat!
In ker si sama seveda želim napredka v bloku, še bolj pa si želim, da bi imeli vse urejeno, kot je treba, sem v zadnjem času tudi iskala možnosti, da bi energetsko prenova naredili s pomočjo sredstev države ali iz evropskih skladov, saj ne nazadnje že nekaj časa poslušamo, da lahko za obnovo, ki bo energetsko varčna in prispevala k varovanju okolja, vsi dobimo tudi nepovratna sredstva.
In tako sem skorajda nehote naletela na informacijo, ki jo je posredovala Slovenska tiskovna agencija, da je »ministrstvo za infrastrukturo opozorilo, da so še vedno odprti javni razpisi na področju učinkovite rabe energije za energetsko prenovo stavb v lasti in rabi občin ter povabila za energetsko prenovo stavb javnega sektorja. Za prvo je predvidenih 25 milijonov evrov, za drugo pa 21,76 milijona evrov nepovratnih sredstev …«
Haloooooooo …
Iz pogovorov s številnimi sem izvedela, da energetska revščina v Sloveniji narašča! Celo Anita Ogulin, predsednica ZPMS Ljubljana Moste, ponavlja, da se nanje na leto obrne več kot tisoč družin v stiski. »Med njimi je ogromno takšnih, ki potrebujejo pomoč tudi pri plačilu položnic za ogrevanje ali nakupu energentov.«
Strokovnjakov, ki jim vsak mesec sede plača iz proračuna, redno, da ne bo pomote, to ne gane. Najprej bo, seveda, treba energetsko izboljšati objekte »v lasti in rabi občin ter stavb javnega sektorja«.
Pa dobro, kaj je zdaj to, sem si rekla in se s sosedo, ki ji je, tako kot meni, ena osrednjih preokupacij prav zavzemanje za energetsko varčno prenovo stavbe, s katero bi morda na mesec privarčevali kak evro, spravila v pogovor glede tega. No, pa varčevali bi nekaj pri varovanju okolja in podobno …
Pa sva se spomnili na Dunaj, saj ga obe poznava, ga radi tudi obiščeva. Obe sva namreč prišli do enake informacije. Namreč: mesto Dunaj bo v naslednjih letih 1200 semaforjev opremilo z vremenskimi in okoljskimi senzorji. Ti bodo med drugim izboljšali kakovost zraka v mestu. 10.000 senzorjev na semaforjih bo lahko prepoznalo toplotne otoke v mestu ali posredno poskrbelo za višjo kakovost zraka s pametno prepustnostjo prometa. To sta, kot sporočajo z Dunaja, samo dve od neštetih možnosti za uporabo sistema vremenskih in okoljskih senzorjev. To, da bodo na Dunaju na liniji podzemne železnice U5 do leta 2023 začeli obratovati samovozeči vlaki, pa je itak dolilo olja na najin vroči energetski pogovor.
Ko sem se po stopnicah počasi vzpenjala v četrto nadstropje bloka, brez energetsko varčne fasade in brez dvigala, pa sem pomislila, da na Dunaju z energetsko obnovo bolj ko ne nimajo nobenih težav več. Pri varovanju okolja pa jim bodo torej pomagali že tudi semaforji.
In sem pomislila, da je morda res že čas, da se Slovenci začnemo malce bolj zgledovati po Avstriji, malo manj celo tudi po zahodni sosedi Italiji, še najmanj pa po Madžarski. Če že, se bi pač raje vozila s samovozečim vlakom kot pa dopustnikovala na Blatnem jezeru; ups, Balatonu!
Nekaj nas, ki si seveda prenove želimo in jo želimo tudi začeti čim prej, smo trenutno v veliki manjšini. Zakaj, mi seveda ni jasno, saj težko razumem, da si ljudje ne želijo zadeve spremeniti na bolje. In to na bolje za vse.
Skratka, v bloku imamo zmešnjavo, ki bi jo brez težav lahko primerjali s tisto, ki jo opazujemo med poslanci v državnem zboru. Zmešnjavo na kvadrat!
In ker si sama seveda želim napredka v bloku, še bolj pa si želim, da bi imeli vse urejeno, kot je treba, sem v zadnjem času tudi iskala možnosti, da bi energetsko prenova naredili s pomočjo sredstev države ali iz evropskih skladov, saj ne nazadnje že nekaj časa poslušamo, da lahko za obnovo, ki bo energetsko varčna in prispevala k varovanju okolja, vsi dobimo tudi nepovratna sredstva.
In tako sem skorajda nehote naletela na informacijo, ki jo je posredovala Slovenska tiskovna agencija, da je »ministrstvo za infrastrukturo opozorilo, da so še vedno odprti javni razpisi na področju učinkovite rabe energije za energetsko prenovo stavb v lasti in rabi občin ter povabila za energetsko prenovo stavb javnega sektorja. Za prvo je predvidenih 25 milijonov evrov, za drugo pa 21,76 milijona evrov nepovratnih sredstev …«
Haloooooooo …
Iz pogovorov s številnimi sem izvedela, da energetska revščina v Sloveniji narašča! Celo Anita Ogulin, predsednica ZPMS Ljubljana Moste, ponavlja, da se nanje na leto obrne več kot tisoč družin v stiski. »Med njimi je ogromno takšnih, ki potrebujejo pomoč tudi pri plačilu položnic za ogrevanje ali nakupu energentov.«
Strokovnjakov, ki jim vsak mesec sede plača iz proračuna, redno, da ne bo pomote, to ne gane. Najprej bo, seveda, treba energetsko izboljšati objekte »v lasti in rabi občin ter stavb javnega sektorja«.
Pa dobro, kaj je zdaj to, sem si rekla in se s sosedo, ki ji je, tako kot meni, ena osrednjih preokupacij prav zavzemanje za energetsko varčno prenovo stavbe, s katero bi morda na mesec privarčevali kak evro, spravila v pogovor glede tega. No, pa varčevali bi nekaj pri varovanju okolja in podobno …
Pa sva se spomnili na Dunaj, saj ga obe poznava, ga radi tudi obiščeva. Obe sva namreč prišli do enake informacije. Namreč: mesto Dunaj bo v naslednjih letih 1200 semaforjev opremilo z vremenskimi in okoljskimi senzorji. Ti bodo med drugim izboljšali kakovost zraka v mestu. 10.000 senzorjev na semaforjih bo lahko prepoznalo toplotne otoke v mestu ali posredno poskrbelo za višjo kakovost zraka s pametno prepustnostjo prometa. To sta, kot sporočajo z Dunaja, samo dve od neštetih možnosti za uporabo sistema vremenskih in okoljskih senzorjev. To, da bodo na Dunaju na liniji podzemne železnice U5 do leta 2023 začeli obratovati samovozeči vlaki, pa je itak dolilo olja na najin vroči energetski pogovor.
Ko sem se po stopnicah počasi vzpenjala v četrto nadstropje bloka, brez energetsko varčne fasade in brez dvigala, pa sem pomislila, da na Dunaju z energetsko obnovo bolj ko ne nimajo nobenih težav več. Pri varovanju okolja pa jim bodo torej pomagali že tudi semaforji.
In sem pomislila, da je morda res že čas, da se Slovenci začnemo malce bolj zgledovati po Avstriji, malo manj celo tudi po zahodni sosedi Italiji, še najmanj pa po Madžarski. Če že, se bi pač raje vozila s samovozečim vlakom kot pa dopustnikovala na Blatnem jezeru; ups, Balatonu!
