Kolumna Mihe Šimnovca: Kartica Chiemgau

Po spletu okoliščin (beri: sinovi uvrstitvi v otroško reprezentanco za šolsko tekmovanje v smučarskih skokih pod okriljem FIS) sem minuli konec tedna preživel v Ruhpoldingu. In vnovič dobil potrditev, da je pravi vrhunec turistične sezone v zimskosmučarskih središčih dejansko poleti, kakor mi že leta razlagajo v različnih penzionih v Avstriji, severni Italiji in južni Nemčiji.

Čeprav ima Ruhpolding, katerega ime so v svet ponesli spektakli v biatlonu, s svojo okolico res veliko prenočišč, je (bilo) v teh dneh sila težko najti prosto posteljo; največkrat se v zadnjem trenutku sprosti šele po kakšni odpovedi. Ko se zdaj ozrem nazaj, me to niti ne preseneča več – (Zgornja) Bavarska ima namreč zares ogromno ponuditi. Prav vsakdo lahko tam najde kaj zase. In to za zelo sprejemljive cene. Ki postanejo še toliko bolj dostopne, ko s plačilom turistične takse avtomatično pridobiš tako imenovano Chiemgau kartico in z njo številne ugodnosti.


Moram priznati, da sem le debelo gledal, ko mi je receptorka naštevala, kam vse lahko grem in kaj vse si lahko ogledam kot njihov gost. In to popolnoma zastonj! Ker si vsega nisem zapomnil, sem – ko sem se namestil v sobi – v miru in natančno prebral zgibanko s celotno ponudbo. Bolj ko sem jo obračal, bolj sem se čudil vsemu zapisanemu. Z vsemi možnostmi si lahko v tamkajšnjih krajih lepo zapolnite dan.

Tako se lahko zjutraj, denimo, odpravite na eno od bližnjih gora (s Chiemgau kartico so vožnje z gondolami brezplačne) in z vrha uživate v prelepem razgledu. Po vrnitvi v dolino se lahko osvežite v naravnem jezeru ali katerem od bazenov, odigrate partijo tenisa, footgolfa ali diskgolfa, si izposodite kolo in odkolesarite do biatlonsko-nordijskega centra Chiemgau ali katerega od muzejev (domovinskega, lesnega, železarskega, mamutovega ...).

Če pa ste preutrujeni, se lahko usedete na avtobus ali vlak ter se odpeljete še do Traunsteina na vodeni ogled in pokušino piva v pivovarno Hof. Vse to – naj še enkrat ponovim – popolnoma zastonj! Da, v tamkajšnjih krajih, v katerih si lahko okusno pico in zrezek s prilogo privoščite že za sedem evrov, kepico slastnega sladoleda pa za en evro, se vsekakor znajo iti turizem.