NA KOŽO
Kolumna Mihe Šimnovca: Kdor se zadnji smeje ...
Simon Rožman v poldrugem mesecu še zdaleč ni upravičil velikih pričakovanj številnih navijačev in vodstva Maribora.
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec, Delo
Mariborski (nogometni) navijači so se še nedolgo tega posmehovali ljubljanskim zaradi številnih trenerskih menjav, zgrešenih nakupov in napačnih potez, ki so jih vlekli vodilni možje Olimpije. Zeleno-bela strategija, ki ni imela ne repa ne glave, seveda ni obrodila pričakovanih in tako želenih sadov.
Toda glej ga, zlomka, Mariborčani, ki so bili tako zelo prepričani o sebi in svoji premoči, so podobno izgubili kompas in skrenili s šampionske poti. Odgovorni pri vijoličnem klubu, vidno nezadovoljni z igrami svojih nogometašev, kot po tekočem traku zamenjujejo trenerje, vendar pa se jim – kar zadeva predstave in rezultate – krivulje nikakor ne posreči zasukati navzgor.
Sezono je odprl Hrvat Sergej Jakirović, zatem je na trenersko klop sedel Argentinec Mauro Camoranesi, po njegovi odslovitvi je kot gasilec oziroma vršilec dolžnosti znova vskočil Saša Gajser, pred poldrugim mesecem pa je za krmilo mariborskega moštva poprijel Simon Rožman, ki pa v tem času še zdaleč ni upravičil velikih pričakovanj številnih privržencev in vodstva kluba. Ravno nasprotno; odkar je prevzel vodenje Mariborčanov, je njihov izkupiček sila klavrn.
Pod taktirko 38-letnega trenerja iz Štor, ki se je pred tem dokazoval v Celju, Domžalah in na Reki, so 15-kratni državni prvaki osvojili vsega štiri točke. Na štirih prvenstvenih tekmah so dosegli le po eno zmago in neodločen izid ter utrpeli dva zelo boleča poraza. Za nameček so vijoličasti doživeli pravi polom tudi v pokalnem tekmovanju, od katerega so se poslovili že v četrtfinalu. Namesto da bi vijolice spomladi zacvetele, jim grozi, da bodo začele ob takšnem nadaljevanju celo veneti.
Poznavalci slovenskega nogometa trdijo, da tako slabi, kot so zdaj, že zelo dolgo niso bili. Zato nekateri že ugibajo, koliko časa bo Rožman sploh zdržal na klopi. Če se Mariborčani, za katere zaradi vseh uspehov na domačih zelenicah štejejo zgolj in samo zmage ter lovorike, ne bodo kmalu vrnili na šampionsko pot, se utegne res zgoditi, da se bodo začeli odgovorni (za nastali položaj) že v kratkem spet ozirati za novim trenerjem ...
Toda glej ga, zlomka, Mariborčani, ki so bili tako zelo prepričani o sebi in svoji premoči, so podobno izgubili kompas in skrenili s šampionske poti. Odgovorni pri vijoličnem klubu, vidno nezadovoljni z igrami svojih nogometašev, kot po tekočem traku zamenjujejo trenerje, vendar pa se jim – kar zadeva predstave in rezultate – krivulje nikakor ne posreči zasukati navzgor.
Sezono je odprl Hrvat Sergej Jakirović, zatem je na trenersko klop sedel Argentinec Mauro Camoranesi, po njegovi odslovitvi je kot gasilec oziroma vršilec dolžnosti znova vskočil Saša Gajser, pred poldrugim mesecem pa je za krmilo mariborskega moštva poprijel Simon Rožman, ki pa v tem času še zdaleč ni upravičil velikih pričakovanj številnih privržencev in vodstva kluba. Ravno nasprotno; odkar je prevzel vodenje Mariborčanov, je njihov izkupiček sila klavrn.
Pod taktirko 38-letnega trenerja iz Štor, ki se je pred tem dokazoval v Celju, Domžalah in na Reki, so 15-kratni državni prvaki osvojili vsega štiri točke. Na štirih prvenstvenih tekmah so dosegli le po eno zmago in neodločen izid ter utrpeli dva zelo boleča poraza. Za nameček so vijoličasti doživeli pravi polom tudi v pokalnem tekmovanju, od katerega so se poslovili že v četrtfinalu. Namesto da bi vijolice spomladi zacvetele, jim grozi, da bodo začele ob takšnem nadaljevanju celo veneti.
Poznavalci slovenskega nogometa trdijo, da tako slabi, kot so zdaj, že zelo dolgo niso bili. Zato nekateri že ugibajo, koliko časa bo Rožman sploh zdržal na klopi. Če se Mariborčani, za katere zaradi vseh uspehov na domačih zelenicah štejejo zgolj in samo zmage ter lovorike, ne bodo kmalu vrnili na šampionsko pot, se utegne res zgoditi, da se bodo začeli odgovorni (za nastali položaj) že v kratkem spet ozirati za novim trenerjem ...
