Kolumna Mihe Šimnovca: Športnik leta

Športni novinarji oziroma člani Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) si vsako leto znova konec novembra – seveda eni bolj, drugi manj – razbijamo glave, ko izbiramo naše najboljše športnike in športnice v iztekajočem se letu. Občutek imam, da je naša naloga iz leta v leto bolj nehvaležna, kajti konkurenca je čedalje hujša, kandidatov, ki bi si zaslužili laskavo priznanje, vse več.

Letos ni (bilo) nič drugače, saj so tudi v letu, ki se s hitrimi koraki poslavlja od nas, slovenski asi dosegli več imenitnih uspehov, s katerimi so navduševali v izostrenih mednarodnih konkurencah. Kateri zvezdi bosta najbolj sijali na slovesni prireditvi, ki bo prihodnji torek (17. t. m.) v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma?

Med ženskami so letos med svetovno elito novo poglavje v (slovenski) zgodovini pisale zlasti športna plezalka Janja Garnbret, alpska smučarka Ilka Štuhec in kajakašica na divjih vodah Eva Terčelj. Garnbretova si je avgusta v Hačiodžiju na Japonskem priplezala kar tri naslove svetovne prvakinje in hkrati vstopnico za olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu, kjer bo prav tako glavna kandidatka za osvojitev najžlahtnejše kolajne. Nove lovorike se je februarja letos v Åreju veselila tudi Štuhčeva, ki je v smuku ubranila naziv najboljše na svetu iz St. Moritza '17, vso konkurenco pa je za seboj pustila tudi Terčeljeva konec septembra na svetovnem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Seu d'Urgellu, kar ji je uspelo kot sploh prvi slovenski kajakašici.
Med moškimi smo imeli sicer le enega svetovnega prvaka, motokrosista Tima Gajserja v kraljevskem razredu MXGP, ob njem pa tudi dva podprvaka – smučarja Štefana Hadalina v alpski kombinaciji in deskarja na snegu Tima Mastnaka v paralelnem veleslalomu, toda še večjo evforijo sta sprožala kolesar Primož Roglič (zmagovalec Vuelte in tretjeuvrščeni na Giru) in košarkar Luka Dončić, ki kot po tekočem traku premika mejnike v ligi NBA, v kateri je bil v prejšnji sezoni najboljši novinec.

Med vsemi naštetimi (in še kakšnim neomenjenim) je seveda sila težko izluščiti št. 1, kajti športe, športnike in njihove uspehe je pač težko primerjati med seboj in jih (o)vrednotiti. Zato bo morda kateri od njih (morda celo mama ali oče) ob razglasitvi spet užaljen, če se bodo postavili v vlogo glasovalcev, pa se bodo lažje sprijaznili z odločitvijo ...