Kolumna Miše Terček: Čas se izteka
Kaj se dogaja z vremenom? Znanost že več let opozarja, da so podnebne spremembe resnična grožnja človeštvu oziroma našemu planetu, za katerega ne skrbimo tako, kot bi morali. Obenem pa na drugi strani stojijo zanikovalci teh razmer, ki se teorij zarot držijo kot pijanec plota in ponavljajo, da je segrevanje (in ohlajevanje) ozračja v zgodovini Zemlje nekaj povsem običajnega in da ni posledica človekovega onesnaževanja. Slednjim je precej lahko verjeti, če imamo za vir novic zgolj družbena omrežja, kot je tiktok, na katerem spletni vplivneži (tako imenovani influencerji) brez strokovne podlage površno in predvsem po svoje tolmačijo podatke. Povprečen človek danes sicer morda res nima časa, da bi natančno prebiral obsežne znanstvene študije, a pri tako pomembnih vprašanjih bi vseeno lahko zaupal tradicionalnim medijem, ki imajo zaposlene novinarje, ki dotične teme raziskujejo ter imajo polno izkušenj s sortiranjem informacij, nad njimi pa dodatno bdi tudi razsodna uredniška roka.
Če tako imenovanim mainstream medijem, kot jih radi imenujejo takšni in drugačni zanikovalci, nekateri ne verjamejo, ker menijo, da so del nekakšne svetovne zarote, bi lahko verjeli vsaj spremembam, ki se dogajajo pred njihovimi očmi. Za primer lahko vzamemo lansko leto, ki je bilo leto različnih skrajnosti, saj smo bili Evropejke in Evropejci (pa tudi vsi drugi, ki živijo na stari celini ali pa so jo le obiskali) priča vročinskim valovom, katastrofalnim poplavam, sušam, silovitim nevihtam in velikim gozdnim požarom. Tudi v Sloveniji smo se avgusta borili z eno od največjih naravnih katastrof v zgodovini naše države – ujmo. Leto 2023 si bomo zapomnili po tem, da je narava pokazala svojo moč, razdejala Slovenijo in – vsaj za trenutek – povezala ljudi.
Ti pojavi povzročajo milijardne škode in prizadenejo več milijonov ljudi. Še posebno nevarne so njihove posledice na zdravje ljudi. Znanstveniki opozarjajo, da se bodo tovrstni trendi še nadaljevali in stopnjevali. Trenutni ukrepi kmalu ne bodo zadostovali za obvladovanje zdravstvenega bremena, povezanega z vročino, so opozorili tudi v Svetovni meteorološki organizaciji.
V svetovnem merilu je bilo leto 2023 najbolj vroče leto doslej, na nove najvišje vrednosti pa so se segreli tudi oceani. Ledeniki v vseh delih Evrope so se stanjšali, Grčija pa je utrpela največji požar v zgodovini EU. Leto 2023 je bilo tudi eno najbolj deževnih let v Evropi, saj so velike poplave prizadele 1,6 milijona ljudi, neurja pa še 550.000. Stroški teh ekstremnih dogodkov so po nekaterih ocenah znašali več kot 13 milijard evrov. Evropa kakopak ni edina »tarča«. Tudi ameriški predsednik Joe Biden je na svetovni dan Zemlje podnebno krizo označil za krizo obstoja planeta in ljudi, ki potrebuje takojšnje in jasne ukrepe. Ima prav – ne glede na to, ali nam je politično blizu. Čas je za akcijo in ne za zanikanje. Samo en planet imamo, treba bo stopiti skupaj. Čas se namreč izteka.
