Kolumna Miše Terček: Diktatura denarja
So dokumentarni filmi, ki so vredni ogleda ... in so dokumentarci, ki so skoraj obvezni, če želimo razumeti čas in prostor, v katerem smo. Enaindvajseto stoletje nam nastavlja številne pasti, še posebno moramo biti ponovno pozorni na človekove pravice, med katerimi so najbolj na udaru prav delavske pravice.
So dokumentarni filmi, ki so vredni ogleda ... in so dokumentarci, ki so skoraj obvezni, če želimo razumeti čas in prostor, v katerem smo.
Denar je namreč postal bolj cenjen od dela. Pred nekaj dnevi je bil na TV Slovenija na sporedu francosko-novozelandski dokumentarni film Kapital v 21. stoletju (Capital in the 21st Century), ki ga je režiral Justin Pemberton. V dokumentarcu se sprašuje, ali nam v 21. stoletju grozi vrnitev v kapitalistični sistem s tako veliko neenakostjo kot v 18. in 19. stoletju. In pa, kakšna naj bo fiskalna politika, ki bi omogočila bolj pravično razdelitev bogastva. Že zgolj razmišljanje o omenjenih vprašanjih nažene strah in odpor v kosti vladajočega razreda oziroma tako imenovanega enega odstotka (milijarderjev), ki imajo v lasti večino svetovnega premoženja. Film Kapital v 21. stoletju je (kakopak) nastal po istoimenski knjižni predlogi, izjemni uspešnici francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja. Dokumentarec pa je pravzaprav potovanje skozi čas – od francoske revolucije, svetovnih vojn do razcveta sodobnih tehnologij – in razkriva, kako poguben vpliv ima neenakomerno kopičenje kapitala na družbeni napredek in poglabljanje družbene neenakosti. Film je narejen tako, da ga lahko razumejo tudi širše množice, ki morda ne poznajo osnov ekonomije in družbenih sistemov.
Gre za poučen sprehod skozi kapitalizem, od 18. do 21. stoletja, ki bi ga moral poznati vsak državljan sveta, ki bi rad razumel ozadje sistema, v katerem živimo. Komentatorji v dokumentarcu so v svojih izjavah neizprosni in napovedujejo skoraj apokaliptično katastrofo, zato nam film nemalokrat diši po teorijah zarote, še posebno ob stavkih, kot so »elite so ugrabile demokracijo« ter »priča smo tihemu državnemu udaru s strani bogatih«. In četudi se nam na trenutke zdi, kot da poslušamo oddajo skrajneža in teoretika zarot Alexa Jonesa, marsikatera trditev v dokumentarcu ni tako daleč od resnice. V resnici zgolj ponavljajo teze in analize tistih, ki (tudi pri nas) nenehno opozarjajo, zakaj so pomembne obdavčitve superbogatih, ukinitve davčnih oaz in regulacije finančnih trgov.
Pikettyjeva knjiga Kapital v 21. stoletju, prav tako obvezno branje, je napisana v berljivem in razumljivem jeziku in je pričakovano sprožila svetovno razpravo o socialni, politični in ekonomski nestabilnosti kapitalizma ter o zgrešenem razvoju ekonomije kot vede. V mesecih po njenem izidu pravzaprav ni bilo resnega časopisa ali revije, v katerem o njej ali njenem avtorju ne bi polemizirali. Čeprav Piketty v njej obravnava obdobje dveh stoletij, je ne moremo razumeti drugače kot odgovor na svetovno gospodarsko in finančno krizo preteklih let, na socialno bedo, ki jo je povzročila, ter na nezmožnost politike in ekonomije, da bi to krizo in to bedo rešili. S prepričljivo podprto tezo, da je osrednja težava kapitalizma njegova težnja k vedno večji premoženjski in dohodkovni neenakosti ter s tem k vsem vrstam kriz, bralcu omogoča boljše razumevanje sodobnih kriz, ki bi jih bilo mogoče, če bi se zbrala zadostna politična volja, tudi rešiti.
Dokumentarec Kapital v 21. stoletju Justina Pembertona je še vedno na voljo za ogled v ertevejevi spletni knjižnici. Priporočamo.
