NA OKO
Kolumna Miše Terček: Drama na reviji
Vse tri milenijke se počasi vzpenjajo po družbeni in poslovni lestvici, ki pa je polna preprek in partnerskih tegob.
Odpri galerijo
Številne televizijske mreže so v zadnjih letih in desetletjih poizkusile poustvariti kultno TV-serijo Seks v mestu (Sex and the City), ki je iz Sarah Jessice Parker oziroma njene vloge Carrie Bradshaw ustvarila svetovni fenomen ter podobo sodobne urbane ženske. Moč televizije je bila takrat, v času snemanja (1998–2004), še vedno zelo razširjena.
Serija je narekovala trende, predvsem modne, vplivala pa je tudi na javno mnenje, še posebno glede odnosa do vprašanj manjšin, denimo populacije LGBT+. Slednjo je sicer do neke mere stereotipizirala, kot je to (najbrž povsem nenamerno) počela tudi z ženskami, a to je že druga zgodba. Seks v mestu je bil glorificiran in razvlečen »ženski večer«, ki je ponudil popačene predstave o življenju v New Yorku, saj so bile vse nastopajoče prijateljice premožne in so si lahko privoščile drage oblikovalske kose oblačil, kljub temu da smo jih komaj kdaj videli delati, njihove službe pa v realnem svetu ne bi bile tako zelo donosne.
Še posebno svobodnjaška zaposlitev Carrie, ki se je preživljala zgolj s pisanjem kolumen za časopis. A o tem takrat gledalke in gledalci niti nismo razmišljali, ta analiza in kritika je prišla pozneje – danes, v nekih drugačnih, bolj negotovih časih, v katerih ne moremo mimo problematiziranja prekarnosti in previsokih najemnin.
Zadnjo reciklažo Seksa v mestu lahko te dni gledamo na Neftlixu (izvirno je serija predvajana na kanalu Freeform). Gre za nanizanko The Bold Type (Drzni tip), ki spremlja tri mlade prijateljice, stare nekaj čez 20 let, ki si poskušajo zgraditi kariero v svetu medijev. Do neke mere je njihovo televizijsko življenje realnejše od tistega v Seksu v mestu, saj so Jane Sloan (Katie Stevens), Kat Edison (Aisha Dee) in Sutton Brady (Meghann Fahy) cimre, torej odkrito priznajo, da si v New Yorku ne morejo privoščiti lastnega stanovanja. Vse tri se znajdejo na (izmišljeni) reviji Scarlet, zgodbo pa je navdihnila resnična zgodba nekdanje odgovorne urednice Cosmopolitana Joanne Coles. Letos je na sporedu že četrta sezona, ki se je začela konec januarja.
Vse tri se znajdejo na uredništvu prej omenjene modne revije, ki obravnava tudi družbene teme in se mestoma trudi biti kritična oziroma progresivna. Kat je najmlajša temnopolta vodja družabnih omrežij, Jane je perspektivna raziskovalna novinarka, Sutton pa modna stilistka. Vse tri milenijke se počasi vzpenjajo po družbeni in poslovni lestvici, ki pa je polna preprek in partnerskih tegob.
Jane v svoji šefici, urednici Jacqueline Carlyle (Melora Hardin), vidi mentorico, ki ji vzbuja strahospoštovanje, Jacqueline pa v Jane vidi sebe, ko se je še borila za svoj prostor pod novinarskim soncem.
A prav mladi piski se odloči zaupati svojo izkušnjo o spolni zlorabi, ki jo je doživela s strani zdaj že pokojnega urednika. Njuno sodelovanje oziroma razkritje še ene #MeToo zgodbe jima prinese prestižno novinarsko nagrado, med kolegicami pa se jih nato še več opogumi, ki bi rade javnosti povedale svojo zgodbo.
Kat se v tem času zaljubi v znano fotografinjo Adeno El Amin (Nikohl Boosheri) ter začne svojo prvo lezbično romanco. Svež odnos prinese tudi marsikatero težavo, saj ima Adena z dekleti že veliko izkušenj, Kat pa ta svet šele odkriva, zato jo zamika tudi klubska scena in začne sanjati o Adeninih prijateljicah.
Tudi Sutton je večplasten lik. Svetlolaska tvega boljšo zaposlitev pri reviji in se prijavi kot asistentka strogemu modnemu stilistu, zaradi poklicnih meril in pravil pa celo konča afero s članom uprave, saj ne želi, da bi jo drugi sodili po tem, da ji je službo uredil kdor koli drug. Želi se dokazati svetu in modni industriji, da je sposobna vsega. Slednje jo nemalokrat vodi v izgorelost in neskončne naporne zabave s strankami. Kmalu ugotovi, da je modni svet prostor lažnega dobrikanja in komolčarstva, v katerem so zveze in poznanstva vse. Na vsak način se trudi pozabiti tudi svojo veliko ljubezen, gospoda Richarda Hunterja (Sam Page), člana uprave, a ji ne uspeva, kljub temu da se poskuša zamotiti z drugimi zmenki.
The Bold Type je ena od tistih serij, kjer se vse dogaja na enem mestu – v tem primeru v uredništvu revije Scarlett. Tam se tkejo vezi, konflikti in odnosi. Novinarski oziroma medijski posel je predstavljen rahlo romantično, realno sta prikazana zgolj povečan vpliv interneta in družabnih omrežij ter reševanje padanja naklade tiska. A serija je vseeno dovolj dober uvod za vse milenijce, ki bi se radi navdušili nad delom v medijsko-modnem svetu.
Serija je narekovala trende, predvsem modne, vplivala pa je tudi na javno mnenje, še posebno glede odnosa do vprašanj manjšin, denimo populacije LGBT+. Slednjo je sicer do neke mere stereotipizirala, kot je to (najbrž povsem nenamerno) počela tudi z ženskami, a to je že druga zgodba. Seks v mestu je bil glorificiran in razvlečen »ženski večer«, ki je ponudil popačene predstave o življenju v New Yorku, saj so bile vse nastopajoče prijateljice premožne in so si lahko privoščile drage oblikovalske kose oblačil, kljub temu da smo jih komaj kdaj videli delati, njihove službe pa v realnem svetu ne bi bile tako zelo donosne.
Vse tri milenijke se počasi vzpenjajo po družbeni in poslovni lestvici, ki pa je polna preprek in partnerskih tegob.
Še posebno svobodnjaška zaposlitev Carrie, ki se je preživljala zgolj s pisanjem kolumen za časopis. A o tem takrat gledalke in gledalci niti nismo razmišljali, ta analiza in kritika je prišla pozneje – danes, v nekih drugačnih, bolj negotovih časih, v katerih ne moremo mimo problematiziranja prekarnosti in previsokih najemnin.
Zadnjo reciklažo Seksa v mestu lahko te dni gledamo na Neftlixu (izvirno je serija predvajana na kanalu Freeform). Gre za nanizanko The Bold Type (Drzni tip), ki spremlja tri mlade prijateljice, stare nekaj čez 20 let, ki si poskušajo zgraditi kariero v svetu medijev. Do neke mere je njihovo televizijsko življenje realnejše od tistega v Seksu v mestu, saj so Jane Sloan (Katie Stevens), Kat Edison (Aisha Dee) in Sutton Brady (Meghann Fahy) cimre, torej odkrito priznajo, da si v New Yorku ne morejo privoščiti lastnega stanovanja. Vse tri se znajdejo na (izmišljeni) reviji Scarlet, zgodbo pa je navdihnila resnična zgodba nekdanje odgovorne urednice Cosmopolitana Joanne Coles. Letos je na sporedu že četrta sezona, ki se je začela konec januarja.
Vse tri se znajdejo na uredništvu prej omenjene modne revije, ki obravnava tudi družbene teme in se mestoma trudi biti kritična oziroma progresivna. Kat je najmlajša temnopolta vodja družabnih omrežij, Jane je perspektivna raziskovalna novinarka, Sutton pa modna stilistka. Vse tri milenijke se počasi vzpenjajo po družbeni in poslovni lestvici, ki pa je polna preprek in partnerskih tegob.
V scenarij so spretno vpete vse aktualne družbeno-politične teme, kot so rasizem, gibanje #MeToo in spolne zlorabe, feminizem, LGBT+ vprašanja in prekarnost, ne manjka pa niti za leto 2021 privlačnih tem, s katerimi se lahko poistovetijo mlajše generacije (tam serija pravzaprav išče svojo ciljno publiko, ki jo krvavo potrebuje, da bi lahko nadaljevanka dobila potreben status), denimo influencerstvo in osvobajanje spolnih vlog ter identitet.
Jane v svoji šefici, urednici Jacqueline Carlyle (Melora Hardin), vidi mentorico, ki ji vzbuja strahospoštovanje, Jacqueline pa v Jane vidi sebe, ko se je še borila za svoj prostor pod novinarskim soncem.
A prav mladi piski se odloči zaupati svojo izkušnjo o spolni zlorabi, ki jo je doživela s strani zdaj že pokojnega urednika. Njuno sodelovanje oziroma razkritje še ene #MeToo zgodbe jima prinese prestižno novinarsko nagrado, med kolegicami pa se jih nato še več opogumi, ki bi rade javnosti povedale svojo zgodbo.
Kat se v tem času zaljubi v znano fotografinjo Adeno El Amin (Nikohl Boosheri) ter začne svojo prvo lezbično romanco. Svež odnos prinese tudi marsikatero težavo, saj ima Adena z dekleti že veliko izkušenj, Kat pa ta svet šele odkriva, zato jo zamika tudi klubska scena in začne sanjati o Adeninih prijateljicah.
Tudi Sutton je večplasten lik. Svetlolaska tvega boljšo zaposlitev pri reviji in se prijavi kot asistentka strogemu modnemu stilistu, zaradi poklicnih meril in pravil pa celo konča afero s članom uprave, saj ne želi, da bi jo drugi sodili po tem, da ji je službo uredil kdor koli drug. Želi se dokazati svetu in modni industriji, da je sposobna vsega. Slednje jo nemalokrat vodi v izgorelost in neskončne naporne zabave s strankami. Kmalu ugotovi, da je modni svet prostor lažnega dobrikanja in komolčarstva, v katerem so zveze in poznanstva vse. Na vsak način se trudi pozabiti tudi svojo veliko ljubezen, gospoda Richarda Hunterja (Sam Page), člana uprave, a ji ne uspeva, kljub temu da se poskuša zamotiti z drugimi zmenki.
The Bold Type je ena od tistih serij, kjer se vse dogaja na enem mestu – v tem primeru v uredništvu revije Scarlett. Tam se tkejo vezi, konflikti in odnosi. Novinarski oziroma medijski posel je predstavljen rahlo romantično, realno sta prikazana zgolj povečan vpliv interneta in družabnih omrežij ter reševanje padanja naklade tiska. A serija je vseeno dovolj dober uvod za vse milenijce, ki bi se radi navdušili nad delom v medijsko-modnem svetu.