Kolumna Miše Terček: Eme ne bo
V času, ko je nacionalka zaradi političnih pritiskov vodstva RTV pod drobnogledom medijev in javnosti, se je na prvih straneh spletnih portalov znašla tudi novica, ki se začuda ne tiče informativnega programa, temveč razvedrilnega. RTV Slovenija je namreč presenetila z objavo, da tekmovanja Ema, kot smo ga poznali v preteklih letih, ne bo. O nastopu slovenskih glasbenikov na Evroviziji tokrat namreč ne bodo odločali gledalke in gledalci, s pomočjo strokovne žirije, temveč so predstavnika za leto 2023 izbrali kar na internem izboru.
Ali je to dobro ali slabo, bo pokazal čas, vsekakor pa lahko zapišemo, da so vsi dozdajšnji poskusi za dobro uvrstitev (kaj šele zmago) Slovenije na Eurosongu klavrno propadli. Na prste ene roke lahko preštejemo tiste izvajalce, ki so dejansko pustili pečat ali se uvrstili med top 10 – Nuša Derenda in Darja Švajger sta dosegli 7. mesto, Tanja Ribič 10., večkrat smo ostali brez finala, nekajkrat pa smo pristali celo na zadnjem mestu. Eme torej tokrat ne bo, Slovenijo pa bo na Evroviziji zastopala skupina Joker Out, ki za prihodnje leto napoveduje nastop v ljubljanskih Stožicah. Precej ambiciozno, ni kaj. Frontman zasedbe Bojan Cvjetićanin je v preteklosti (v paru) že vodil tudi Emo, glas o njegovi ambiciozni naravi pa je na lokalni glasbeni sceni segel že precej daleč.
Nazadnje je navdušil tudi v vlogi interpreta, ko sta z Majo Keuc poustvarila hit preteklih zmagovalcev Evrovizije Måneskin, italijanske rock zasedbe, ki je kasneje požela tudi kar precej mednarodnih uspehov, ne nazadnje je nastopila kot predskupina legendarnih Rolling Stones.
Ob objavi, da klasičnega izbora ne Emi ne bo, so se oglasili tudi številni slovenski glasbeniki (mnogim že v preteklosti na Emi ni uspelo zmagati), ki pravijo, da so se mnogi domači godci mesece in mesece pripravljali na Emo, zdaj pa tekmovanja ne bo. Ob tem nas lahko zgolj skrbi, da pri nas morda nimamo tako zelo sposobnega glasbenega kadra, če na odru nato pogosto ne vidimo rezultatov tega neskončnega truda. Tekmovanje na Emi bi namreč težko označili za kak vrhunski glasbeni spektakel. Prevečkrat nas ob njem bolijo tako oči kot tudi ušesa.
Alenka Gotar, nekdanja evrovizijska predstavnica, ki je bila sicer v času prejšnje vlade blizu kadrom SDS, zdaj pa se od njih in od aktualnega vodstva RTV poskuša oddaljiti, je na facebooku zapisala, da je to, da so na nacionalki naredili interni izbor, »klofuta vsem glasbenikom Slovenije, ki so že šli v studie in snemali pesmi, pa se ne bodo mogli enakopravno predstaviti s svojo glasbo Sloveniji in imeti možnosti, da se pošteno izbere predstavnika«.
Dodala je, da je bila Ema uvrščena v programsko-produkcijski načrt za leto 2023, kar je označila za zavajanje. Nekateri so ob tem opomnili, da bo zdaj končno vsaj več denarja za promocijo slovenskega predstavnika v tujini. Do zdaj je bil namreč za tovrstno propagando namenjen smešno nizek znesek, zato se Slovenija s težkokategorniki ni mogla kosati, saj je ves proračun požrla izvedba tekmovalnega izbora doma.
V resnici interni izbor ni nič novega. V Evropi se zanj odloča mnogo (od nas po uvrstitvah uspešnejših) držav. Nemalokrat se je izkazalo, da je to dobra odločitev – spomnimo se denimo zmagovalne Conchite Wurst, ki jo je Avstrija izbrala leta 2014, pa zmagovalnega Duncana Laurencea, ki ga je Nizozemska na evrovizijski oder poslala leta 2019, itd.
RTV Slovenija bi se morala za evrovizijski nastop naših predstavnikov predvsem bolje pripraviti, dodelati strategijo in se lotiti promocije. Ema je skozi leta postala talent šov, na nivoju slabe kopije X Factorja, zato je bilo do zdaj tudi skoraj nemogoče, da bi bili na Evroviziji konkurenčni. Morda se bo pa zdaj končno kaj spremenilo. In tako bodo zlobni in zavistni jeziki morda končno utihnili.
