Kolumna Miše Terček: Fantastične gobice

Ni veliko primerov, ko dokumentarni film postane hit. V zadnjih letih so bile v tem žanru zaradi popularizacije spletnih platform predvsem priljubljene kriminalne doku serije, v katerih so kot glavni antagonisti prevladovali serijski morilci in druge kompleksne večinoma neuravnovešene osebe. V zadnjih nekaj tednih pa se je med najbolj gledane vsebine na Netflixu povzpel poljudnoznanstveni dokumentarec, v katerem imajo glavno vlogo (ne boste verjeli) gobe.



Ja, gobe! Gre za stvaritev režiserja Louieja Schwartzberga in scenarista Marka Monroeja, ki vsebuje dih jemajočo time-lapse (časovni zamik) kinematografijo (vizualije, ki jih lahko občudujemo, so res noro dobre!), računalniške animacije/grafike in intervjuje z različnimi strokovnjaki. Dokumentarec z naslovom Fantastic Fungi (Fantastične gobe) je razumljiva in nič kaj zatežena predstavitev biologije, okoljevarstva in najrazličnejše uporabe gob. Ja, gob! Morda se na prvo branje res sliši nekoliko nenavadno ali pa vsaj dolgočasno ... saj si povprečen gledalec oziroma bralec najbrž gob ne predstavlja kot neke nadvse zanimive teme, ki se lahko razvije v kaj več kot bežen nekajstavčni pogovor.

A tu se motimo vsi, ki smo imeli do zdaj proti gobam (hja) predsodek. Fantastic Fungi je namreč tako atraktivno izdelan film, da bo posrkal vase tudi največje hejterje poljudnoznanstvenih dokumentarcev! Poleg vsega je namreč tudi zabaven, gradi zgodbe, povezuje osebe, predvsem pa nam na precej nešolski (torej netog) način pomaga razumeti naravo. Primeren je za prav vse generacije, mladi pa so glede okoljevarstva že tako ali tako bolj ozaveščeni, saj se zavedajo, da bo prihodnost treba graditi v sožitju z naravo ter zanjo precej bolje poskrbeti, kot so to počeli njihovi starši in stari starši. Fantastic Fungi prav v tej točki zbližuje, izobražuje in opozarja. Presenečeni boste, koliko življenja na Zemlji se začne in konča prav pri gobah. Z njimi sta povezana tako rast kot razpadanje.

In še marsikaj drugega. Dokumentarec sam pa je bolj magnetično privlačen kot marsikateri hollywoodski film, hvaležni vam bodo tako vaši možgani kot ušesa in oči, je namreč prava paša za vsa čutila in um. Vsebinsko se ne ukvarja zgolj s tem, katere gobe so strupene, katere ne, katere zadenejo in katere ne, temveč gobe postavlja v kontekst širšega okolja, življenja. Ste denimo vedeli, da bi se Zemlja brez gob zadušila? In da so gobe prebavni trakt gozdov? Da gobe najdemo tudi v sirih, denimo v gorgonzoli, saj je plesen vrsta gob? Da gobe najdemo tudi v žganih pijačah, denimo v burbonu? Da imajo mikrofili, to so osebe, ki jih fascinirajo gobe, tudi svoje festivale? In da imajo gobe pod zemljo najbolj razširjeno omrežje po svetu, ki je sestavljeno iz v vse smeri razvejanih korenin in končičev? In da med rastlinami poteka komunikacija, ki je fascinantno sožitje, v katerem gobe igrajo ključno vlogo?

Ker vam ne bi radi uničili enkratne izkušnje, vam vsega ne bomo izdali, a če imate radi barve, naravo in misterij regeneracije, boste na zaslon dobesedno prilepljeni. Dokumentarec pa ima tudi filozofsko in eksistencialno noto, saj obenem prevprašuje tudi strah in smrt, in ne glede na to, da govori o gobah, v resnici govori o človeku. Prav slednjega namreč že od vekomaj zanima krog življenja.

Zanimiv podatek pa je tudi ta, da so dali v dokumentarcu prostor tudi entuziastom, amaterskim raziskovalcem, ki so bili v 19. stoletju pomemben člen znanstvenih odkritij, danes pa so bolj odrinjeni na rob, čeprav so še vedno pomembna dodana vrednost za znanstveniki. Njihov doprinos je namreč zaželen predvsem zato, ker je znanost na nekaterih področjih raziskovalno podhranjena.

Fascinantne pa niso zgolj gobe ali človek, ki se ukvarja z gobami, temveč tudi napredek tehnologije in dejstvo, kam vse danes že seže človeška kamera. Dokumentarci so v zadnjih desetletjih sila napredovali, od nekdaj dolgočasnih in resnobnih oddaj danes nagovarjajo tudi mlajše generacije. In to jim uspeva. Mladi se navdušujejo nad naravo in znanostjo zaradi napredka tehnologij. Pa naj še kdo reče, da jim telefoni in tablice zgolj škodijo in jih zapirajo med štiri stene.

Dokumentarec Fantastic Fungi pa si le oglejte, ne glede na starost. Za razumevanje narave in življenja ni nikoli prezgodaj ali prepozno. Pa četudi boste svet spoznavali skozi vidik fantastičnih gob. Na koncu boste po vsej verjetnosti presenečeni, kako zelo je vse povezano. Tudi človek in goba.