Kolumna Miše Terček: Je ljubezen res slepa?
Osebnost je postala drugotnega pomena, kar je v zadnjih letih in desetletjih vidno tudi na televiziji.
Odpri galerijo
Pogled od zgoraj na sobe, v katerih se tekmovalci sestajajo. FOTOGRAFIJI: NETFLIX
Svet še nikoli ni bil tako obseden z zunanjostjo. Fizična podoba ljudi je postala glavno orodje v pop kulturi, torej svetu, ki najbolj vpliva na samopodobo ljudi, svetu, ki narekuje modo in ideale. Leta 2020 so klasične šminke in pudre zamenjali lepotni (beri, plastični) popravki, botoks, fotošopiranje in instagramski filtri, naravne telesne linije pa prsni in zadnjični vsadki oziroma t. i. six-pack trebušne mišice in bicepsi.
Standardi medijske lepote so tako povsem izrinili iskanje partnerja, ki bi se komu v prvi vrsti prilegal karakterno. Osebnost je postala drugotnega pomena, kar je v zadnjih letih in desetletjih vidno tudi na televiziji. Nadarjene igralce in voditelje so zamenjali lepi obrazi in izklesana telesa, zato je nekako simptomatično, da se je Netflix lotil resničnostnega šova, ki želi sodobni svet tako rekoč postaviti na glavo. A le na videz, kar bomo pojasnili pozneje.
Resničnostna dokumentarna TV-serija Love Is Blind (Ljubezen je slepa) spremlja 12 tekmovalk in tekmovalcev oziroma šest žensk in šest moških, ki bodo v slogu šovov, kot so Sanjski moški in Sanjska ženska, iskali ljubezen. A tokrat malo drugače, saj so slepi. Tekmovalci se namreč v prvih epizodah šova, ko se še spoznavajo, ne vidijo. Vse skupaj je videti nekako tako: na vsaki strani je eno stanovanje, v enem so ženske, v drugem moški, stanovanji pa loči 12 sob za spoznavanje, ki so med seboj povezane s steklom, skozi katero se ne vidi.
Tekmovalci se lahko tam dobivajo in pogovarjajo, se spoznavajo, vse skupaj naj bi torej temeljilo zgolj na osebnosti in ljubezni lačni naj bi našli partnerja po merilu karakterja, in ne videza. Takšno je osnovno sporočilo šova, ljubezen naj bi bila slepa. Pa je to res? No, če smo iskreni, ne povsem.
Ne moremo se slepiti, da televizija ni vizualni medij in da gledljiv šov potrebuje tudi dramo. Vsekakor so ustvarjalci oddaje že v osnovi izbrali kandidatke in kandidate, ki so med seboj ali zelo kompatibilni ali zelo različni, da bi ustvarili trenja in iskrice. Poskrbeli so tudi, da so prav vsi nastopajoči prijetnega videza, kar pomeni, da pri razkritjih ne bi bilo prevelikih razočaranj, presenečenj.
Zato je vse skupaj zastavljeno zelo »varno«, kar pomeni, da med tekmovalkami in tekmovalci ni takšnih, ki bi pretirano izstopali od idealnega povprečja – ni ljudi s preveliko telesno težo, nikomur v resnici nič ne manjka, dekleta in fantje so v resnici videti, kot bi jih potegnili iz kakšne revije. Je v takšnem jagodnem izboru ljubezen lahko sploh še slepa? Na to vprašanje je skorajda nemogoče odgovoriti, a najbrž razumete, na kaj namigujem.
Vseeno je resničnostni šov Ljubezen je slepa presenetljivo gledljiv in zanimiv, saj spremljamo 12 različnih osebnosti, ki iščejo ljubezen tako zelo intenzivno, da se želijo čim prej zaročiti, poročiti. Tako smo priča temu, da kar veliko moških pade na kolena in zaprosi za roko svojo bodočo ženo, ki so jo do takrat le slišali. Zaradi tradicionalističnega pristopa klasičnih porok TV-oddaja deluje kanček staromodno, a ker gre le za koncept oddaje, se s tem nismo preveč obremenjevali. Tisti pari, ki so se odločili za zaroko, se nato lahko vidijo, in večina je (zaradi prej omenjenih razlogov pozitivne selekcije) z videzom svojega partnerja zelo zadovoljna.
Tu pa se drama šele začne. Po nekaj dnevih osladnosti, pihanja na dušo in odpiranja se začnejo stvari zapletati, ko se pojavijo prvi prepiri in ko morajo odnosi z verbalnih preiti tudi na fizične, intimne. Kaj kmalu vsi skupaj ugotovijo, da stvari le niso tako preproste. Najbolj pretresljiv je bil razdor zaroke med tekmovalcema Carltonom in Diamond, ker je prvi svoji zaročenki razkril njej do takrat neznano podrobnost, da je v preteklosti hodil tudi z moškimi in da je biseksualen.
S (pre)pozno informacijo ima Diamond težavo, Carlton pa meni, da je to zato, ker ga ne more sprejeti takšnega, kot je, zato mu poči film in padejo težke besede. Drugi par, ki mu ne uspe priti do poroke, pa ima težavo s tem, da med njima ni fizične privlačnosti. A nič bati, saj se nekatere zgodbe v prvi sezoni končajo tudi s povsem hollywoodskim koncem, kar bi nas gledalce lahko navdalo z upanjem, da je ljubezen vseeno slepa.
V prvih desetih epizodah boste lahko torej preverili, katerim parom je uspelo in katerim ne, kdo je prišel vse do oltarja in kdo je še pred tem zaroko razdrl. Vsekakor zanimiv družbeni eksperiment, v katerem so poskusni zajčki resnične osebe, ki so jih mojstri televizijske manipulacije dobili v svoje kremplje in jih dali na ogled nam, voajerskim gledalcem. Kot vsak drug resničnostni šov, saj se boste tudi pri tem spraševali, kateri tekmovalec ima iskrene namene in kateri ne. Le da tokrat ne gre za denar, temveč za ljubezen ... oziroma, pardon, poroko.
Standardi medijske lepote so tako povsem izrinili iskanje partnerja, ki bi se komu v prvi vrsti prilegal karakterno. Osebnost je postala drugotnega pomena, kar je v zadnjih letih in desetletjih vidno tudi na televiziji. Nadarjene igralce in voditelje so zamenjali lepi obrazi in izklesana telesa, zato je nekako simptomatično, da se je Netflix lotil resničnostnega šova, ki želi sodobni svet tako rekoč postaviti na glavo. A le na videz, kar bomo pojasnili pozneje.
Osebnost je postala drugotnega pomena, kar je v zadnjih letih in desetletjih vidno tudi na televiziji.
Resničnostna dokumentarna TV-serija Love Is Blind (Ljubezen je slepa) spremlja 12 tekmovalk in tekmovalcev oziroma šest žensk in šest moških, ki bodo v slogu šovov, kot so Sanjski moški in Sanjska ženska, iskali ljubezen. A tokrat malo drugače, saj so slepi. Tekmovalci se namreč v prvih epizodah šova, ko se še spoznavajo, ne vidijo. Vse skupaj je videti nekako tako: na vsaki strani je eno stanovanje, v enem so ženske, v drugem moški, stanovanji pa loči 12 sob za spoznavanje, ki so med seboj povezane s steklom, skozi katero se ne vidi.
Tekmovalci se lahko tam dobivajo in pogovarjajo, se spoznavajo, vse skupaj naj bi torej temeljilo zgolj na osebnosti in ljubezni lačni naj bi našli partnerja po merilu karakterja, in ne videza. Takšno je osnovno sporočilo šova, ljubezen naj bi bila slepa. Pa je to res? No, če smo iskreni, ne povsem.
Pogled od zgoraj na sobe, v katerih se tekmovalci sestajajo. FOTOGRAFIJI: NETFLIX
Ne moremo se slepiti, da televizija ni vizualni medij in da gledljiv šov potrebuje tudi dramo. Vsekakor so ustvarjalci oddaje že v osnovi izbrali kandidatke in kandidate, ki so med seboj ali zelo kompatibilni ali zelo različni, da bi ustvarili trenja in iskrice. Poskrbeli so tudi, da so prav vsi nastopajoči prijetnega videza, kar pomeni, da pri razkritjih ne bi bilo prevelikih razočaranj, presenečenj.
Zato je vse skupaj zastavljeno zelo »varno«, kar pomeni, da med tekmovalkami in tekmovalci ni takšnih, ki bi pretirano izstopali od idealnega povprečja – ni ljudi s preveliko telesno težo, nikomur v resnici nič ne manjka, dekleta in fantje so v resnici videti, kot bi jih potegnili iz kakšne revije. Je v takšnem jagodnem izboru ljubezen lahko sploh še slepa? Na to vprašanje je skorajda nemogoče odgovoriti, a najbrž razumete, na kaj namigujem.
Vseeno je resničnostni šov Ljubezen je slepa presenetljivo gledljiv in zanimiv, saj spremljamo 12 različnih osebnosti, ki iščejo ljubezen tako zelo intenzivno, da se želijo čim prej zaročiti, poročiti. Tako smo priča temu, da kar veliko moških pade na kolena in zaprosi za roko svojo bodočo ženo, ki so jo do takrat le slišali. Zaradi tradicionalističnega pristopa klasičnih porok TV-oddaja deluje kanček staromodno, a ker gre le za koncept oddaje, se s tem nismo preveč obremenjevali. Tisti pari, ki so se odločili za zaroko, se nato lahko vidijo, in večina je (zaradi prej omenjenih razlogov pozitivne selekcije) z videzom svojega partnerja zelo zadovoljna.
Tu pa se drama šele začne. Po nekaj dnevih osladnosti, pihanja na dušo in odpiranja se začnejo stvari zapletati, ko se pojavijo prvi prepiri in ko morajo odnosi z verbalnih preiti tudi na fizične, intimne. Kaj kmalu vsi skupaj ugotovijo, da stvari le niso tako preproste. Najbolj pretresljiv je bil razdor zaroke med tekmovalcema Carltonom in Diamond, ker je prvi svoji zaročenki razkril njej do takrat neznano podrobnost, da je v preteklosti hodil tudi z moškimi in da je biseksualen.
Tekmovalke v šovu Ljubezen je slepa
S (pre)pozno informacijo ima Diamond težavo, Carlton pa meni, da je to zato, ker ga ne more sprejeti takšnega, kot je, zato mu poči film in padejo težke besede. Drugi par, ki mu ne uspe priti do poroke, pa ima težavo s tem, da med njima ni fizične privlačnosti. A nič bati, saj se nekatere zgodbe v prvi sezoni končajo tudi s povsem hollywoodskim koncem, kar bi nas gledalce lahko navdalo z upanjem, da je ljubezen vseeno slepa.
V prvih desetih epizodah boste lahko torej preverili, katerim parom je uspelo in katerim ne, kdo je prišel vse do oltarja in kdo je še pred tem zaroko razdrl. Vsekakor zanimiv družbeni eksperiment, v katerem so poskusni zajčki resnične osebe, ki so jih mojstri televizijske manipulacije dobili v svoje kremplje in jih dali na ogled nam, voajerskim gledalcem. Kot vsak drug resničnostni šov, saj se boste tudi pri tem spraševali, kateri tekmovalec ima iskrene namene in kateri ne. Le da tokrat ne gre za denar, temveč za ljubezen ... oziroma, pardon, poroko.
