Kolumna Miše Terček: Kdo se skriva za masko?

Družabna omrežja danes ne narekujejo več zgolj smernic, temveč tudi počutje uporabnikov. Uporabniki pa smo domala vsi, saj govorimo o milijardah ljudi, ki vsak dan pregledujejo, objavljajo, všečkajo in komentirajo vsebine na instagramu, facebooku, tiktoku in drugod. Vzpostavil se je paralelni svet, ki je sicer virtualen, a močno vpliva na zunanjo resničnost; svet, v katerem je vse tako, kot si želimo, da bi v resnici bilo.


Nepopolnosti so odstranjene, fotošopirane, prekrite s filtri, napake so nevidne, razpoloženje je napihnjeno, prav vsak je priljubljen in zaželen, zato nič čudnega, da so družabna omrežja postala sodobna odvisnost, primerljiva s katero koli drogo. Ugajanje in potrditve so namreč človekova šibka točka in brezplačni pozornosti se težko upre. No, povsem brezplačna vseeno ni, saj je cena, ki jo za takšno obnašanje plačamo, včasih kar visoka. A ker gre za masovni fenomen, v katerem sodelujemo vsi, težave morda niti opazimo.

V povezavi s tem so se zato na Netflixu lotili zanimivega družbenega eksperimenta. Resničnostna oddaja The Circle (Krog) je v prvi sezoni (12 epizod), ki je bila objavljena pred kratkim, predstavila 14 tekmovalk in tekmovalcev, ki se med seboj ne poznajo. Vsak živi v svojem stanovanju, opremljenim s kamerami, da jih gledalke in gledalci lahko spremljamo. Njihov edini dostop do zunanjega oziroma virtualnega sveta je Krog, ki je v resnici nekakšno interno družabno omrežje.

V njem se vsak tekmovalec predstavi s profilom po lastni izbiri, lahko je resničen, lahko je lažen, komunikacija pa je mogoča zgolj prek klepeta (chat), torej nihče ne more videti, kdo je v resnici na drugi strani. Pravila so preprosta – tisti, ki v Krogu ostane zadnji, je zmagovalec. To je lahko le tisti, ki je bil drugim tekmovalcem najbolj všeč, zato morajo vsi vpleteni svojo igro odigrati strateško in preračunljivo ne glede na to, ali se predstavljajo s svojim pravim imenom in pravimi fotografijami ali z lažnimi podatki.

Že v osnovi so ustvarjalci resničnostnega šova izbrali zelo raznolike tekmovalce, da se za vsakega gledalca najde nekdo, ki jim je zanimiv. Tako imamo klasičnega lepotca, klasično lepotico, modnega geja, frajersko lezbijko, športnika in tudi geeka, ki se mu družabna omrežja gabijo. A cilj vseh je enak: prepričati preostale in zmagati. Že v prvi epizodi se med njimi vzpostavijo razmerja moči in dobimo prvi vpogled v karakterna ujemanja in neujemanja.

Ali smo na spletu in aplikacijah sposobni prepoznati lažne profile? Če sodimo po seriji, bi lahko rekli, da človeški detektor v tem primeru še vedno deluje, saj je v prvi sezoni (se opravičujem za razkritje, če si oddaje še niste ogledali) zmagal Joey Sasso, ki se ni pretvarjal, da je nekdo drug. Tudi drugi finalist je bil »resničen«, prav tako tretja in četrta tekmovalka po vrsti. Drugi so bili nekje na poti do finala blokirani. Zanimivo pa je, da je zelo daleč prišel tekmovalec Seaburn Williams, ki se je pretvarjal, da je Rebecca, njegovo privlačno dekle. Sotekmovalke in sotekmovalci so ga izločili šele v zadnji epizodi, kar pomeni, da je svojo igro izpeljal zelo prepričljivo in skoraj zmagal.

A kdo je fant, ki je zmagal, in zakaj prav on? Joey Sasso je tipičen predstavnik nove generacije influencerjev. Prijazen, odprt, vedno nasmejan, redno hodi v fitnes, rad razkazuje svoje telo in utrinke iz svojega zasebnega življenja, to vse je očitno dovolj, da so mu verjeli tudi drugi tekmovalci. Danes ima na instagramu več kot pol milijona sledilcev. Za izvedeni družbeni eksperiment to pomeni, da ljudje v povprečju ne maramo prevelikih odstopanj in da, kljub Joeyjevi bojazni, da bi morda zaradi svojih preveč razgaljenih fotografij v očeh drugih deloval samovšečen, smo narcisoidnost drug drugega že popolnoma sprejeli. Objave selfiejev so namreč postale del sodobne kulture, fotografiranje sebe v ogledalu pa je že tako normalizirano, da absurda sploh več niti ne zaznamo.

Bi se tekmovalci, če bi oddajo The Circle prinesli v Slovenijo, vedli kako drugače? Po vsej verjetnosti ne. Kljub nekaterim značilnim lokalnim karakteristikam smo danes že tako globalna družba, da so meje, kar se tiče obnašanja na družabnih omrežjih, popolnoma zabrisane. Postali smo uporabniki spleta, ne glede na narodnost, in na instagramu ter facebooku za vse veljajo enaka pravila, tam vsi iščejo isto stvar – pozornost, povezovanje in potrditve. Tisti, ki zna všečnost in algoritme najbolje izkoristiti, ima po navadi največ sledilcev oziroma bi bil lahko potencialni zmagovalec resničnostnega šova, kot je Krog.