Kolumna Miše Terček: Kralj (meta)sveta

Da so spletna družbena omrežja postala problematična, danes ni več nobena novica. Da so vplivnejša od klasičnih medijev, ne moremo več zanikati. Da so vir lažnih novic, je dejstvo. Da so propagandno orožje v rokah politike, prav tako.

Da tovrstnim platformam uporabniki prostovoljno posredujemo podatke, vemo že več let. In nevarnosti nadzora in vdora v zasebnost kljub pošasti še vedno hranimo. Vsak dan. Več ur. Nenehno. Na Facebook, Instagram in TikTok smo praktično priklopljeni 24 ur na dan. Megakoncern Meta, ki ima v lasti prva omenjena ter mobilno aplikacijo za sporočila WhatsApp, skupaj združuje več kot 3,7 milijarde uporabnikov.

Zavedati se moramo, da to predstavlja skoraj polovico svetovne populacije. Iz tega sledi, da vpliv družbenih omrežij ni zanemarljiv, saj imajo milijarderji, ko vodijo globalno podjetje, kot je Meta, več vpliva kot velika večina držav – nič čudnega, da jih želijo za zaveznike tudi voditelji najmočnejših velesil. Platforme, kot je Facebook, imajo namreč nekaj, kar je v digitalnem svetu najbolj iskana dobrina – informacije. In to takšne, ki prav pridejo tako oglaševalcem in trgovcem, kot tudi oblastnikom in državnim organom.

Družbena omrežja namreč poznajo naše navade in naše želje, nemalokrat nas poznajo celo bolje, kot poznamo sami sebe. Nič čudnega, da so jih začele v svoj prid izkoriščati tudi politične sile, ki zaradi njih po svetu že beležijo zmage na volitvah. To pa pomeni, da je vrag vzel šalo in da smo se kot družba prepozno zganili, saj jih morda ni več mogoče zajeziti. Postala so enostavno prevelika, prek njih pa se obrača preveč denarja.

Postala so ne zgolj država v državi, temveč svet znotraj sveta – virtualnost je premagala resničnost. Znašli smo se tako rekoč v permanentni zoni somraka, ki pa nas je presenetila, saj nismo pričakovali, da bo digitalizirana. Z rapidnim razvojem umetne inteligence bomo imeli uporabniki vse manj pravic in bomo vse hitreje zavedeni. Poganjali nas bodo naši lastni algoritmi, in če ne bomo previdni ter dvomili o vsaki ponujeni vsebini, bomo popolnoma izgubili stik z realnostjo.

Tisti, ki ste si v nedeljo zvečer na TV Slovenija ogledali britanski dokumentarni film Zuckerberg: Kralj metasveta, se uvodnih besed v tem zapisu po vsej verjetnosti vedno bolj zavedate. Dokumentarec o drugem najbogatejšem Zemljanu Marku Zuckerbergu je pretresljiv vpogled v zakulisje človeka, ki je ustvaril Facebook. Portret najslavnejšega sina Silicijeve doline, ki ima pod palcem okoli 250 milijard ameriških dolarjev premoženja, nam razkriva, kako je Zuckerberg sploh ustvaril največje omrežje in kako se je skozi leta razvijalo njegovo razmišljanje. Moč in denar ljudi nedvomno kvarita, še posebno če človek že v osnovi nima plemenitih namenov. V dokumentarcu, ki ga je režiral Nick Green, spregovorijo Zuckerbergovi nekdanji sodelavci, novinarji in drugi komentatorji.

Kako je torej omrežje, zasnovano za iskanje prijateljev, postalo sinonim za sejanje razdora in konfliktov; kako je šlo od pomoči pri strmoglavljenju diktatorjev v arabski pomladi do obtožb o spodkopavanju demokracije? Dokumentarni film, ki ga mora videti vsak uporabnik Facebooka, Instagrama in WhatsAppa (in je na voljo v spletnem arhivu RTV 365), opozarja tudi na to, da so najbogatejši in najuspešnejši ljudje na svetu posamezniki s problematičnimi osebnostnimi lastnostmi.

Precej ironično pa ostaja, da medtem ko Facebook zbira enormne količine osebnih podatkov svojih uporabnikov, ustanovitelj platforme sam ostaja večinoma neznana, nedoumljiva osebnost, predvsem zato, ker se zaveda, da ima danes največjo vrednost prav zasebnost.