Kolumna Miše Terček: Kraljice tečejo 12. krog
Nekateri RuPaulovi stavki so se tako usidrali v vokabular gledalcev, da so postali del sodobne popkulturne govorice.
Odpri galerijo
RuPaul, mati ameriških drag queenov FOTO: VH-1
RuPaul's Drag Race je televizijska oddaja, ki jo lahko spremljate na programu VH-1 pa tudi prek spletne televizije Netflix. O njej smo v kolumni TV na oko pisali že pred dvema letoma. V tem času pa je njena priljubljenost še dodatno narasla, trend vsestranskega nastopanja drag queenov oziroma mojstric preobleke pa iz dneva v dan narašča. Konec prejšnjega meseca je ta atraktivni tekmovalni resničnostni šov talentov vstopil že v 12. sezono, do zdaj so se odvrtele štiri epizode, peta bo na sporedu ta konec tedna. Glavna nagrada za zmagovalko bo tudi tokrat 100.000 ameriških dolarjev, enoletna zaloga kozmetike visokocenovne znamke ter krona in žezlo iz draguljev.
Na začetku moramo obvezno pojasniti nekaj terminov, ki se še danes, kljub številnim informacijam, zamenjujejo. V oddaji so vsi tekmovalci oziroma tekmovalke drag queeni, kar pomeni, da gre za moške, ki se za potrebe nastopanja preoblačijo v ženske. Kraljice preoblek, kot jim tudi pravimo v Sloveniji, ne gre mešati s transspolnimi osebami ali geji. Omenjeni svetovi se, seveda, lahko prekrivajo, vendar ne nujno. Drag subkultura je tudi znotraj LGBT+ skupnosti po vsej verjetnosti najbolj izstopajoča, kar se tiče entertainmenta, saj je zanimiva tudi za širšo populacijo.
Tovrstni šovi imajo desetletja dolgo tradicijo, so zelo specifični in v večjih metropolah, kot so New York, London in Berlin, tudi zelo dobro obiskani. V Sloveniji oziroma v Ljubljani se drag subkultura ni nikoli povsem razvila, saj primanjkuje klubov, ki bi te nastope in tekmovanja prirejali redno. A tudi na lokalni sceni je v zadnjem letu ali dveh opaziti porast drag šovov, še posebno med mlajšimi predstavniki, in velik del zaslug gre zagotovo prav TV-oddaji, o kateri pišemo, saj je v nekaj letih postala globalni fenomen, ki razbija predsodke in postavlja nove trende.
Voditelj oddaje je legendarni ekstravagantni RuPaul, najbrž najslavnejši drag queen v ZDA. Letos bo dopolnil 60 let in velja za nekakšno mamo (tekmovalke mu namreč ljubkovalno pravijo mama Ru) sodobnega dragqueenovstva. Revija Time ga je pred časom uvrstila celo med 100 najvplivnejših oseb na svetu. Za svojo oddajo, ki jo vodi in producira od leta 2009, je do zdaj prejel že več prestižnih televizijskih nagrad emmy, njegov nastop je duhovit, glamurozen in na trenutke karikiran, njegov jezik pa oster in odrezav.
Nekateri RuPaulovi stavki so se tako usidrali v vokabular gledalcev, da so postali del sodobne popkulturne govorice.
Nemalo nastopajočih drag queenov v RuPaulovem šovu je mogoče spremljati tudi prek spleta na družabnih omrežjih, večinoma na instagramu, kjer nabirajo sledilce in všečke ter si gradijo blagovno znamko, utrjujejo svoj ustvarjeni lik ter širijo prepoznavnost in posledično vabila v oddaje, nastope.
V oddaji so v dvanajstih sezonah gostili številne zvezdnike (zaradi priljubljenosti naj bi nastala prav čakalna vrsta), med njimi tudi Henryja Rollinsa, La Toyo Jackson, Carmen Electra, Nicki Minaj in Lady Gaga. Slavne osebnosti se nad oddajo tako zelo navdušujejo, da je RuPaul sklenil, da jim bo posvetil ločeno različico. Še letos bodo namreč posneli poseben drag šov, v katerem bodo tekmovali zgolj zvezdniki.
V oddaji lahko nazorno vidimo, da je drag pravzaprav umetnost, tekmovalci so namreč izjemno kreativni, tako z gibi in nastopanjem kot z drugimi sposobnostmi, recimo z ustvarjanjem oblačil in nanašanjem teatralnih ličil. Vse je potencirano, premaknjeno v višjo predstavo, tudi osebnosti, drama, komedija in tekmovalnost. Drag Race je teater v malem, skozi oddajo pa izvemo, da se dragovstvo žanrsko razlikuje tudi glede na geografsko pozicijo, saj ima povsem svojo sceno vsako večje mesto v Ameriki, tekmovalci pa so mu tudi pripadni. Svoje navijače imajo tako Chicago pa New York, Los Angeles in tako dalje, če jih omenimo le nekaj. Dragovski sleng pa je sploh zgodba zase, ki bi mu lahko posvetili povsem ločeno kolumno.
Če vas ne bosta ganila znoj in trud, ki ga »dekleta« vložijo v svoj performans, se vas bodo najbrž dotaknile ganljive osebne zgodbe, ki jih pripovedujejo v zakulisju. Slednje govorijo predvsem o tem, kako je bilo odraščati v tradicionalističnem okolju in koliko poguma je terjalo, da so danes tu, kjer so – torej na televiziji, v oddaji, ki jo gledajo milijoni. Zato nemalokrat v šovu poleg smeha tečejo tudi solze.
A tudi RuPaul je naletel na nekaj kritik, predvsem znotraj LGBT+ skupnosti, v kateri mu nekateri očitajo, da favorizira lepe in klasično glamurozne »kraljice«, komične in artistične pa so postavljene ob rob in nimajo možnosti za zmago. Prvič pa je oddajo doletela tudi škandalozna afera, saj se je po koncu snemanja šova izkazalo, da se je eden od tekmovalcev (sicer v svojem zasebnem življenju) izdajal za modnega agenta in tako pridobival sporni slikovni material od naivnih in slave lačnih modelov. RuPaul je z ekipo to dejanje obsodil in se od njega distanciral.
Časnik The Guardian je RuPaulov TV-šov uvrstil med 100 najboljših televizijskih oddaj v 21. stoletju. Vsekakor gre za edinstveno stvaritev, ki orje ledino, spreminja svet in nam pomaga razumeti, da različnost družbo bogati.
Nekateri RuPaulovi stavki so se tako usidrali v vokabular gledalcev, da so postali del sodobne popkulturne govorice.
Na začetku moramo obvezno pojasniti nekaj terminov, ki se še danes, kljub številnim informacijam, zamenjujejo. V oddaji so vsi tekmovalci oziroma tekmovalke drag queeni, kar pomeni, da gre za moške, ki se za potrebe nastopanja preoblačijo v ženske. Kraljice preoblek, kot jim tudi pravimo v Sloveniji, ne gre mešati s transspolnimi osebami ali geji. Omenjeni svetovi se, seveda, lahko prekrivajo, vendar ne nujno. Drag subkultura je tudi znotraj LGBT+ skupnosti po vsej verjetnosti najbolj izstopajoča, kar se tiče entertainmenta, saj je zanimiva tudi za širšo populacijo.
Tovrstni šovi imajo desetletja dolgo tradicijo, so zelo specifični in v večjih metropolah, kot so New York, London in Berlin, tudi zelo dobro obiskani. V Sloveniji oziroma v Ljubljani se drag subkultura ni nikoli povsem razvila, saj primanjkuje klubov, ki bi te nastope in tekmovanja prirejali redno. A tudi na lokalni sceni je v zadnjem letu ali dveh opaziti porast drag šovov, še posebno med mlajšimi predstavniki, in velik del zaslug gre zagotovo prav TV-oddaji, o kateri pišemo, saj je v nekaj letih postala globalni fenomen, ki razbija predsodke in postavlja nove trende.
RuPaul, mati ameriških drag queenov FOTO: VH-1
Voditelj oddaje je legendarni ekstravagantni RuPaul, najbrž najslavnejši drag queen v ZDA. Letos bo dopolnil 60 let in velja za nekakšno mamo (tekmovalke mu namreč ljubkovalno pravijo mama Ru) sodobnega dragqueenovstva. Revija Time ga je pred časom uvrstila celo med 100 najvplivnejših oseb na svetu. Za svojo oddajo, ki jo vodi in producira od leta 2009, je do zdaj prejel že več prestižnih televizijskih nagrad emmy, njegov nastop je duhovit, glamurozen in na trenutke karikiran, njegov jezik pa oster in odrezav.
Nekateri RuPaulovi stavki so se tako usidrali v vokabular gledalcev, da so postali del sodobne popkulturne govorice.
Nemalo nastopajočih drag queenov v RuPaulovem šovu je mogoče spremljati tudi prek spleta na družabnih omrežjih, večinoma na instagramu, kjer nabirajo sledilce in všečke ter si gradijo blagovno znamko, utrjujejo svoj ustvarjeni lik ter širijo prepoznavnost in posledično vabila v oddaje, nastope.
V oddaji so v dvanajstih sezonah gostili številne zvezdnike (zaradi priljubljenosti naj bi nastala prav čakalna vrsta), med njimi tudi Henryja Rollinsa, La Toyo Jackson, Carmen Electra, Nicki Minaj in Lady Gaga. Slavne osebnosti se nad oddajo tako zelo navdušujejo, da je RuPaul sklenil, da jim bo posvetil ločeno različico. Še letos bodo namreč posneli poseben drag šov, v katerem bodo tekmovali zgolj zvezdniki.
V oddaji lahko nazorno vidimo, da je drag pravzaprav umetnost, tekmovalci so namreč izjemno kreativni, tako z gibi in nastopanjem kot z drugimi sposobnostmi, recimo z ustvarjanjem oblačil in nanašanjem teatralnih ličil. Vse je potencirano, premaknjeno v višjo predstavo, tudi osebnosti, drama, komedija in tekmovalnost. Drag Race je teater v malem, skozi oddajo pa izvemo, da se dragovstvo žanrsko razlikuje tudi glede na geografsko pozicijo, saj ima povsem svojo sceno vsako večje mesto v Ameriki, tekmovalci pa so mu tudi pripadni. Svoje navijače imajo tako Chicago pa New York, Los Angeles in tako dalje, če jih omenimo le nekaj. Dragovski sleng pa je sploh zgodba zase, ki bi mu lahko posvetili povsem ločeno kolumno.
Tekmovalke 12. sezone šova RuPaul's Drag Race
Če vas ne bosta ganila znoj in trud, ki ga »dekleta« vložijo v svoj performans, se vas bodo najbrž dotaknile ganljive osebne zgodbe, ki jih pripovedujejo v zakulisju. Slednje govorijo predvsem o tem, kako je bilo odraščati v tradicionalističnem okolju in koliko poguma je terjalo, da so danes tu, kjer so – torej na televiziji, v oddaji, ki jo gledajo milijoni. Zato nemalokrat v šovu poleg smeha tečejo tudi solze.
A tudi RuPaul je naletel na nekaj kritik, predvsem znotraj LGBT+ skupnosti, v kateri mu nekateri očitajo, da favorizira lepe in klasično glamurozne »kraljice«, komične in artistične pa so postavljene ob rob in nimajo možnosti za zmago. Prvič pa je oddajo doletela tudi škandalozna afera, saj se je po koncu snemanja šova izkazalo, da se je eden od tekmovalcev (sicer v svojem zasebnem življenju) izdajal za modnega agenta in tako pridobival sporni slikovni material od naivnih in slave lačnih modelov. RuPaul je z ekipo to dejanje obsodil in se od njega distanciral.
Časnik The Guardian je RuPaulov TV-šov uvrstil med 100 najboljših televizijskih oddaj v 21. stoletju. Vsekakor gre za edinstveno stvaritev, ki orje ledino, spreminja svet in nam pomaga razumeti, da različnost družbo bogati.
