NA OKO
Kolumna Miše Terček: Krekov TV-šov
Najmanj nenavadno je, da človek v času zdravstvene krize na čelu tako pomembne institucije izjavi, da včasih kaj prehitro reče in da ni dosti časa za razmišljanje.
Odpri galerijo
Milan Krek in Jože Možina v oddaji Intervju FOTOGRAFIJI: RTV SLOVENIJA
V nedeljski oddaji Intervju na TV Slovenija je voditelj Jože Možina gostil zdravnika Milana Kreka, ki je širšo prepoznavnost v javnosti dosegel, ko je nastopil funkcijo direktorja Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ). V časih koronakrize gre torej za eno od ključnih medijskih oseb, do katere državljanke in državljani težko ostajamo ravnodušni.
Osebnosti, ki so v tem času izpostavljene, nemalokrat služijo kot katalizator državljanske jeze ob bolj ali manj smiselnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19. Kdaj je to upravičeno in kdaj ne, lahko presodi vsak sam oziroma naj se s tem ukvarjajo pristojne institucije. Možina je Kreka predstavil kot »ključno osebo pri spopadanju z novim koronavirusom«. »Krek je na neki način snel rokavice, si nadel masko in ostro označil proticepilsko histerijo z besedami, da smo sedaj priča epidemiji necepljenih, ki imajo za talce celotno družbo,« so na nacionalki že uvodoma zapisali pri napovedi oddaje.
Direktor NIJZ je namreč v intervjuju ostro nastopil prav proti proticepilcem, ki jim je med drugim pripisal tudi odgovornost, da so krivi za dvome glede cepljenja. Slednje je pripisal tudi medijem in delu politike. Prav našteti bi morali po njegovem mnenju prevzeti odgovornost za »smrtne primere med tistimi, ki bi se lahko cepili, pa se zaradi njih niso«. »Postajamo talci necepljenih ljudi,« je dejal in dodal, da »če bi imeli 70- ali 80-odstotno precepljenost, bi imeli odprto državo«. Izpostavil je tudi, da so se na zahodu »leta in desetletja trudili, da so ljudem dopovedali, da je cepljenje boniteta«. »Ljudje na Portugalskem se gredo cepit sami, ker vedo, da je to boniteta. Pri nas se razvija anticepilstvo, ker smo politiko cepljenja peljali v napačno smer,« je dejal Krek.
Pri pogovoru, ki je v precejšnji meri vseboval kar nekaj prelaganja odgovornosti na druge, je žal manjkal vsaj higienski minimum samokritike. Ne nazadnje je oblast tista (ne glede na to, kateri strani pripada, levi ali desni), ki sprejema ukrepe in mora posledično sprejeti tudi levji delež odgovornosti za situacijo v državi (ne glede na to, kakšna je, dobra ali slaba). In Krek je, ne glede na to, da nenehno trdi, da ni politik in da je zgolj strokovnjak, del te oblasti, saj se slednja zanaša na ugotovitve in priporočila institucije, ki jo vodi.
Krek je v pogovoru med drugim povedal, kakšnih napadov in šikaniranja je bil po njegovem deležen od trenutka, ko je postal direktor NIJZ oziroma ko je »prispel v Ljubljano«. V luči vdora protivladnih proticepilskih protestnikov na RTV Slovenija je dodal, da je raperja Zlatka, ki je Kreka javno (verbalno) napadel in vse skupaj posnel, sodišče oprostilo, kar po njegovem pomeni, da je »lov na Milana Kreka odprt«. Zanimivo je tudi, da je Krek v intervjuju o sebi večkrat govoril v tretji osebi. Že tradicionalno pa je postregel z nekaj precej bizarnimi izjavami, med katerimi je denimo izstopala sledeča.
»Potreboval sem kar nekaj časa, da sem postavil stvari, kot je prav. V nekem trenutku sem dojel, da ne gre za Milana Kreka kot strokovnjaka proti ostalim, ampak da so me postavili v politični kontekst. Jaz pa nikoli nočem biti v političnem kontekstu, ker ni dober za ljudi. Ljudje morajo poslušati stroko, politika je vedno interpretacija stroke. Jaz še vedno nadaljujem tako, da govorim strokovno. Morda včasih kaj prehitro rečem in je to tudi nerazumljivo, a časi so taki, da ni dosti časa za razmišljanje in cincanje, treba je ukrepati in treba je zelo hitro ukrepe sprejemati. Zato imam dosti nasprotnikov med anticepilci in političnimi veljaki. Ko si na taki poziciji, je to visoka gora, ki sprejema vse strele,« je direktor NIJZ dejal Možini. Najmanj nenavadno je, da človek v času zdravstvene krize na čelu tako pomembne institucije izjavi, da včasih kaj prehitro reče in da ni dosti časa za razmišljanje. Gledalcem oziroma državljanom s tem pošilja kanček neprijeten občutek, saj se precejšen del ljudi že tako ali tako bori z zaupanjem v odločitve oblastnikov, stanje v državi namreč ni rožnato.
A Krek, ne glede na to, da odgovornost za nizko precepljenost v državi pripisuje drugim, še vedno verjame v prostovoljno cepljenje. »Mi upamo, da bodo ljudje počasi dojeli, da to, kar počnejo, ne koristi nikomur, tudi njim ne,« je dejal v oddaji Intervju. »Ljudje bodo prej ali slej spoznali, da so ga polomili, in se šli cepit. Je pa narobe, da bi zaradi teh ljudi ustavljali celo državo, ker ima to tudi negativne učinke,« je še poudaril v pogovoru na nacionalki.
Prav tako je ob koncu oddaje prosil državljane, naj vendar zaupajo strokovnjakom in se cepijo ter naj ne nasedajo nekaterim politikom in proticepilcem, ki po njegovem »vnašajo zmedo iz razlogov, ki z etiko in Hipokratovo prisego nimajo nobene zveze«.
Najmanj nenavadno je, da človek v času zdravstvene krize na čelu tako pomembne institucije izjavi, da včasih kaj prehitro reče in da ni dosti časa za razmišljanje.
Osebnosti, ki so v tem času izpostavljene, nemalokrat služijo kot katalizator državljanske jeze ob bolj ali manj smiselnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19. Kdaj je to upravičeno in kdaj ne, lahko presodi vsak sam oziroma naj se s tem ukvarjajo pristojne institucije. Možina je Kreka predstavil kot »ključno osebo pri spopadanju z novim koronavirusom«. »Krek je na neki način snel rokavice, si nadel masko in ostro označil proticepilsko histerijo z besedami, da smo sedaj priča epidemiji necepljenih, ki imajo za talce celotno družbo,« so na nacionalki že uvodoma zapisali pri napovedi oddaje.
Milan Krek in Jože Možina v oddaji Intervju FOTOGRAFIJI: RTV SLOVENIJA
Direktor NIJZ je namreč v intervjuju ostro nastopil prav proti proticepilcem, ki jim je med drugim pripisal tudi odgovornost, da so krivi za dvome glede cepljenja. Slednje je pripisal tudi medijem in delu politike. Prav našteti bi morali po njegovem mnenju prevzeti odgovornost za »smrtne primere med tistimi, ki bi se lahko cepili, pa se zaradi njih niso«. »Postajamo talci necepljenih ljudi,« je dejal in dodal, da »če bi imeli 70- ali 80-odstotno precepljenost, bi imeli odprto državo«. Izpostavil je tudi, da so se na zahodu »leta in desetletja trudili, da so ljudem dopovedali, da je cepljenje boniteta«. »Ljudje na Portugalskem se gredo cepit sami, ker vedo, da je to boniteta. Pri nas se razvija anticepilstvo, ker smo politiko cepljenja peljali v napačno smer,« je dejal Krek.
Pri pogovoru, ki je v precejšnji meri vseboval kar nekaj prelaganja odgovornosti na druge, je žal manjkal vsaj higienski minimum samokritike. Ne nazadnje je oblast tista (ne glede na to, kateri strani pripada, levi ali desni), ki sprejema ukrepe in mora posledično sprejeti tudi levji delež odgovornosti za situacijo v državi (ne glede na to, kakšna je, dobra ali slaba). In Krek je, ne glede na to, da nenehno trdi, da ni politik in da je zgolj strokovnjak, del te oblasti, saj se slednja zanaša na ugotovitve in priporočila institucije, ki jo vodi.
Krek je v pogovoru med drugim povedal, kakšnih napadov in šikaniranja je bil po njegovem deležen od trenutka, ko je postal direktor NIJZ oziroma ko je »prispel v Ljubljano«. V luči vdora protivladnih proticepilskih protestnikov na RTV Slovenija je dodal, da je raperja Zlatka, ki je Kreka javno (verbalno) napadel in vse skupaj posnel, sodišče oprostilo, kar po njegovem pomeni, da je »lov na Milana Kreka odprt«. Zanimivo je tudi, da je Krek v intervjuju o sebi večkrat govoril v tretji osebi. Že tradicionalno pa je postregel z nekaj precej bizarnimi izjavami, med katerimi je denimo izstopala sledeča.
»Potreboval sem kar nekaj časa, da sem postavil stvari, kot je prav. V nekem trenutku sem dojel, da ne gre za Milana Kreka kot strokovnjaka proti ostalim, ampak da so me postavili v politični kontekst. Jaz pa nikoli nočem biti v političnem kontekstu, ker ni dober za ljudi. Ljudje morajo poslušati stroko, politika je vedno interpretacija stroke. Jaz še vedno nadaljujem tako, da govorim strokovno. Morda včasih kaj prehitro rečem in je to tudi nerazumljivo, a časi so taki, da ni dosti časa za razmišljanje in cincanje, treba je ukrepati in treba je zelo hitro ukrepe sprejemati. Zato imam dosti nasprotnikov med anticepilci in političnimi veljaki. Ko si na taki poziciji, je to visoka gora, ki sprejema vse strele,« je direktor NIJZ dejal Možini. Najmanj nenavadno je, da človek v času zdravstvene krize na čelu tako pomembne institucije izjavi, da včasih kaj prehitro reče in da ni dosti časa za razmišljanje. Gledalcem oziroma državljanom s tem pošilja kanček neprijeten občutek, saj se precejšen del ljudi že tako ali tako bori z zaupanjem v odločitve oblastnikov, stanje v državi namreč ni rožnato.
A Krek, ne glede na to, da odgovornost za nizko precepljenost v državi pripisuje drugim, še vedno verjame v prostovoljno cepljenje. »Mi upamo, da bodo ljudje počasi dojeli, da to, kar počnejo, ne koristi nikomur, tudi njim ne,« je dejal v oddaji Intervju. »Ljudje bodo prej ali slej spoznali, da so ga polomili, in se šli cepit. Je pa narobe, da bi zaradi teh ljudi ustavljali celo državo, ker ima to tudi negativne učinke,« je še poudaril v pogovoru na nacionalki.
Milan Krek, direktor NIJZ, je v oddaji Intervju na TV Slovenija med drugim povedal, kdo je po njegovem kriv za nizko precepljenost v državi.
Prav tako je ob koncu oddaje prosil državljane, naj vendar zaupajo strokovnjakom in se cepijo ter naj ne nasedajo nekaterim politikom in proticepilcem, ki po njegovem »vnašajo zmedo iz razlogov, ki z etiko in Hipokratovo prisego nimajo nobene zveze«.
