Kolumna Miše Terček: Lažni profili

Slovenija se v novejših časih pred televizijskimi zasloni kolektivno zbere redko. V zadnjem letu, ko zaradi ukrepov za zajezitev epidemije več časa preživljamo doma, je domače TV-občinstvo najraje gledalo nove slovenske kriminalne serije in pa pogovorne informativne oddaje, ko je izbruhnila kakšna večja politična afera. Pri oddajah prednjači Tarča, ki je na sporedu ob četrtkovih večerih ter po navadi resne teme obravnava na bolj »ljudski« način, in sicer z gosti v televizijskem studiu, za odpiranje debat pa postreže tudi z nekaj bolj raziskovalnimi novinarskimi prispevki.


Ali je bil doseg Tarče uspešen, se po navadi pokaže že med oddajo, pa tudi po njej, saj zaradi dogajanja v TV-studiu pregorevata tako facebook kot twitter.

Očitno je bila takšna tudi zadnja Tarča. Tema je bila sodobna in aktualna, zato je zanimala tako mlade kot starejše, torej je že s podnaslovom Lažni profili na twitterju ciljala na širok spekter gledalstva. »Kopriva, Joca, Boštjan Šeruga, Kristina Vidmar, Marta Kocjančič, to je le nekaj imen lažnih uporabniških računov na twitterju, nekatere upravljajo kar poslanci. Kako močno politično orodje so postala družbena omrežja, kaj se dogaja v podtalju, koliko lažnih računov upravljajo politične stranke? Mnogi kritični posamezniki so na družbenih omrežjih doživeli tako hudo diskreditiranje, da se v javnosti ne želijo več pojavljati,« je uvodoma povedala voditeljica Erika Žnidaršič.

Tematiko oddaje je sprožilo razkritje lažnega profila poslanke SDS Alenke Jeraj na twitterju. Slednje je odprlo številna vprašanja o tem, kako močno politično orodje so družabna omrežja.

Erika Žnidaršič je gosta Aleša Hojsa, ministra za notranje zadeve, na začetku odkrito vprašala, zakaj poslanci in politične stranke potrebujejo lažne profile. »Najprej moram povedati, da se mi zdi naravnost bizarno, da se javna radiotelevizija ukvarja s sedmimi retviti poslanca ali državnega sekretarja Mahniča ali predsednika vlade. Če lahko sledim temu, kar sem slišal, se ukvarjate s tem, zakaj stranka SDS uporablja twitter,« je odgovoril Hojs. Voditeljica se ni dala in Hojsu postavila dodatno vprašanje: »Sprašujem, zakaj uporabljate lažne profile, ne twitter, ampak lažne profile.«

Minister je nato spoznal, da bo vseeno moral odgovoriti na vprašanje, saj so pri upravljanju lažnega profila dobili prav njegovo strankarsko kolegico. »Moram reči, da težko odgovarjam za druge, sam sem uporabnik twitterja od leta 2012, lažnega profila nikoli nisem uporabljal, vedno sem svoja mnenja izražal na tem profilu jasno in odprto, mnogokrat mnogim nevšečno. Ne razumem, zakaj se ljudje skrivajo pod lažnimi profili. Dejstvo je, da mora desni del politične scene uporabljati družbena omrežja zato, da ljudje pridejo do informacij,« je med drugim odvrnil Hojs in poskušal razbiti mit o domnevni zloglasni kleti na Trstenjakovi (sedežu njegove stranke), za katero je dejal, da sam ne pozna nikogar, ki bi delal v kleti. Krožilo je namreč več govoric, da naj bi tam skupina ljudi upravljala različne anonimne profile ter prek njih komentirala vsebine na spletu.

»Za profil, ki ga je uporabljala Alenka Jeraj, pa je jasno povedala, da ga je uporabljala ona. Da si je poleg svojega ustvarila še profil Kopriva, tega nikoli ni skrivala,« je minister, ki se ob to, da gre morda za problematično prakso, ni obregnil.

Antropolog Dan Podjed je v oddaji povedal, da ga vse skupaj spominja na ploskače v gledališčih, ki so jih najeli za to, da ploskajo. »Nekaj podobnega imamo na twitterju, le da ploskačev ni treba vedno plačati, lahko si jih sami ustvarite, in skrbi me, v kakšni predstavi živimo, glede na to, da je teh ploskačev več in več in še več,« je dodal.

Nekdanja informacijska pooblaščenka in pravnica Nataša Pirc Musar je poudarila, da gre pri lažnih profilih za izvajanje pritiska na ljudi, da so naslednjič tiho in se sploh ne oglašajo. Dodala je, da »farme trolov« žalijo, ne da bi za to kakor koli odgovarjali. Za doseg lažnih profilov je okrivila etablirane politike, saj jih slednji delijo naprej, tudi tiste žaljive.

Najzanimivejšo sklepno misel pa je podal Podjed, ki je dejal, da smo v oddaji večkrat slišali, da se bo to, kar se dogaja na družabnih omrežjih, prelilo v realni svet, nato pa dodal sledeče: »Ampak saj na zaslonih je naš realni svet, večino budnega časa preživimo pred zasloni, tam si oblikujemo mnenje, mislim, da se bo v Sloveniji pred naslednjimi volitvami to samo še stopnjevalo, če ne bomo ukrepali. Civilna družba mora ukrepati, prijaviti neprimerne objave.«

Ni kaj dodati. A upajmo, da tokrat ne bo ostalo zgolj pri televizijski debati, temveč bodo svoje opravile tudi pristojne institucije.