Kolumna Miše Terček: Ljubezen in pošasti
Sodobna televizija ljubi postapokaliptične filme in serije. Večina jih je pričakovano utopičnih, vsake toliko pa se najde tudi kakšen bolj pozitivističen scenarij. V skupino slednjih lahko popredalčkamo tudi film Love & Monsters (Ljubezen & pošasti), ki ga lahko te dni pri nas gledamo na Netflixu. Precej preprosta zgodba pravzaprav govori bolj o ljubezni in prijateljstvu ter manj o pošastih in novem svetu, čeprav so slednji kot kulisa in futuristična realnost vseskozi prisotni. Trditev, da če ste videli en postapokaliptičen film, ste videli vse, ni tako daleč od resnice, a kot smo namignili že na začetku, vas utegne film Ljubezen & pošasti kupiti predvsem zaradi svoje simpatičnosti in lahkotnosti, kar bi mu morda v katerem koli drugem žanru lahko šteli v minus. V tem primeru pa omenjeno prinaša val svežine in nepredvidljivosti. Obenem pa je treba poudariti, da je žanrsko film kljub svoji očitni naravi pravzaprav težko določljiv, saj se v njem prepletajo tako romantična komedija in akcijska pustolovščina kot tudi znanstvena fantastika in (družbena) drama.
Naj najprej na kratko povzamemo vsebino, da si boste znali lažje predstavljati, o kakšnem filmu pravzaprav pišemo. Ko asteroid ogrozi planet Zemlja, ga velesile uničijo z jedrskimi raketami. Ko pa se jedrski delci vrnejo na površje, to povzroči mutacijo žužkov in iz njih naredi morilske stvore oziroma »pošasti«. Ljudje, ki so preživeli, se skrivajo, kjer se pač lahko. Največkrat je to prav v bunkerjih pod zemljo, kjer spoznamo tudi našega simpatičnega junaka Joela (Dylan O'Brien), ki je pravzaprav rdeča nit celotnega scenarija in osrednji lik, s katerim trepetamo na vsakem koraku. Sedem let je že minilo od prvih dni apokalipse in v koloniji pod zemljo je našel dom, kamor pa sam meni, da ne spada, saj bi rad ponovno našel svoje dekle, od katerega sta se ločila še v svetu, kot smo ga poznali nekoč. Joel, ki v nekakšni »knjigi spominov in vtisov« tudi ilustrira vse stvore ter beleži njihove lastnosti, je pravzaprav umetniška in senzibilna duša, ki kljub temu da je v času bitke za novi svet izgubil vse družinske člane, do prihodnosti ohranja pozitiven odnos. Nekega dne se odloči, da bo zapustil svojo kolonijo in odšel k obali, kamor bo moral potovati najmanj teden dni. Njegovi prijatelji v skupini so do njegovega načrta skeptični, saj Joel ne velja za nekoga, ki bi lahko preživel v divjini, kjer na vsakem koraku preti nevarnost. A mladi junak sklene, da mu ne preostane drugega, saj njegovo življenje brez dekleta, ki ga je v vseh teh letih povsem idealiziral, nima smisla.
Ljubezen & pošasti nam nato na Joelovi poti ponudi več različnih podzgodb, od medgeneracijskih navez do prijateljevanja z živalmi, obenem pa se naš junak nenehno sooča z vprašanji smrti, izgube in smisla življenja. Film je poln sporočil in modrosti, primeren za različne starosti, zaradi na trenutke kanček srhljivih prizorov pošasti morda ne ravno za najmlajše, a optimistična naravnanost celovečerca vam bo ob koncu povrnila upanje v boljšo družbo, četudi postapokaliptično, in boljši jutri.
Junak filma pa v svoji nesebičnosti, ko išče svoje mesto pod soncem in namesto dekleta izbere višji cilj ‒ pomagati ljudem –, podira tudi stereotipe o samskosti. Prepričljiva kameleonska igra Dylana O'Briena pravzaprav nosi celoten film, igralec pa vas bo popeljal skozi paleto čustev, na katera ste morda v otopelosti postkoronskega sveta že malo pozabili. Nič hudega, če vam bo ob nasmešku po licu pritekla tudi kakšna solza. To zgolj pomeni, da je film dosegel svoj namen in nas prebudil iz spanca.
