NA OKO
Kolumna Miše Terček: Ljubezen ni romantična komedija
Že sama ideja, da bi o tem posneli film, bi morala že na začetku odvrniti vsakega razumnega filmarja.
Odpri galerijo
Odvetnica in klient, ki tožita spletne zmenkarije, ker obljubljajo ljubezen, ki je ne morejo zagotoviti. FOTOGRAFIJI: NETFLIX
Nemalokrat se zgodi, da se okoli nekega filma ali serije zgradi fama, ki nato generira na milijone ogledov, a še zdaleč ne izpolni pričakovanj, kot jih je obljubljalo oglaševanje. Takšni televizijski fenomeni imajo po navadi kratek rok trajanja, a vseeno so za tistih nekaj tednov v vrhu, saj gre za verižno reakcijo in marsikdo se ujame v past. V dobi interneta oziroma internetnih televizij se marsikdo orientira po lestvicah gledanosti, ki jih ponujajo posamezne globalne platforme, kot sta denimo Netflix in HBO GO, če omenimo dve največji.
Slednji imata lestvici najbolj gledanih serij in filmov tudi lokalizirani, tako da lahko vsak teden oziroma celo vsak dan spremljamo, katere vsebine so se znašle med prvih deset. In top 10 v Sloveniji se le redko drastično razlikuje od drugih trgov, čeprav se opazi, da imamo vseeno nekatere specifike, značilne za slovensko gledalstvo.
Najbolj priljubljeno, kot lahko vidimo na številnih področjih, pa seveda ni nujno tudi najbolj kakovostno. Še posebno pri televizijskih vsebinah, kjer po navadi prednjačijo lahkotnejše oddaje in serije, denimo resničnostne in romantične komedije. Prav ta teden se je v Sloveniji na Netflixu na prvo mesto lestvice trdno zasidral film Love, Guaranteed (Ljubezen, zagotovljena). Gre za romantično komedijo, ki je premiero doživela prejšnji teden. Film je režiral Mark Steven Johnson, scenarij sta napisali Elizabeth Hackett in Hilary Galanoy, v komediji pa v glavnih vlogah igrata Rachael Leigh Cook in Damon Wayans Jr.
A najnovejši mednarodni hit je polomija v malem. Seveda si gledalci še posebno ob koncu tedna zaželijo lahkotnejših, manj zahtevnih igranih filmov in serij, a vseeno bi se moral vsaj Netflix zavedati, da svojih naročnikov ne poneumlja. Love, Guaranteed je namreč vsebinsko nadvse plitka, predvidljiva in nič kaj komična stvaritev, ki se ne potrudi niti malo, da bi vsaj kanček zavozlala zaplet zgodbe. Zato se zdi, da je TV-film sam sebi namen, zgolj zato, da izpolni kvoto masovnega produciranja vsebin – z eno besedo: mašilo.
Poleg povsem neprepričljivih igralskih nastopov so ustvarjalci poskušali sicer ponuditi pozitivno zgodbo, s tem da so v teh precej rasističnih časih ponudili »rasno mešano« ljubezensko zgodbo ... a niti politične točke niso mogle rešiti filma, ki je tako osladen, da je marsikomu ob koncu ogleda pustil želodčne težave.
Na kratko zgodba govori o pravičniški odvetnici, ki ima tako visoka moralna načela, da sprejema zgolj primere, ki so za družbo relevantni. V glavni vlogi se muči Rachael Leigh Cook, ki je film tudi producirala, še slabše pa se odreže njen soigralec, ki v filmu igra odsluženega nogometnega zvezdnika, ki neumorno išče ljubezen in je prek spletnih zmenkarij (ja, prav ste prebrali) šel že na več kot tisoč (!) zmenkov. A ljubezni ni našel, čeprav spletni ponudnik trdi, da je »ljubezen zagotovljena«.
Že sama ideja, da bi o tem posneli film, bi morala že na začetku odvrniti vsakega razumnega filmarja ... vendar v tem primeru so šli ustvarjalci še dlje. Scenarij nas namreč nato pelje v zgodbo, v kateri primer užaljenega samca prevzame uporniška odvetnica, prav tako samska, osamljena in obsedena s svojo službo, deloholičarka. Skupaj se lotita velikega magnata, ki je njenemu klientu obljubil ljubezen, a je po tisoč zmenkih še vedno ni našel.
Seveda se nato (saj ste pričakovali, ne?) zaljubi v svojo odvetnico, kar nasprotna stran spretno izkoristi na sodišču.
On, ki je seveda predstavljen kot popoln in brez napak, se nato ne more zadržati in to tudi pove na sodišču – da se je končno zaljubil – ter umakne mastno tožbo. A filmarji so šli tokrat celo tako daleč, da na koncu nihče ne ostane zlikovec, saj tudi »grdi in prevarantski« lastniki portala za zmenkarije na koncu paru ponudijo, da bi bila ambasadorja (!) za njihove storitve, kot nagrado pa bi v zameno darovali pol milijona dolarjev v dobrodelne namene, in sicer organizaciji, pri kateri prostovoljno dela njihova nekdanja stranka. S tem predlogom se začuda strinjajo kar vsi, si sežejo v roke – in posel je sklenjen. Film pa končan.
Če ste se slučajno spraševali, ali bi si Love, Guaranteed z boljšo (ali slabšo) polovico ogledali v prihodnjih dneh, upamo, da smo vam s tem zapisom prihranili slabi dve uri časa, ki ga raje porabite za kaj boljšega. Namreč romantičnih komedij, ki v resnici sploh niso romantične, temveč zgolj plitke in smešne (četudi se ob gledanju ne boste niti enkrat nasmejali), je na voljo ogromno.
Če ste videli eno, ste videli vse. Res je, da obstajajo izjeme, ki potrjujejo pravilo – na prste ene roke, morda dveh lahko naštejemo tiste res vrhunske –, ostale pa so, kot smo ugotovili že prej, tu zgolj zaradi mašila, da filmska oziroma televizijska industrija izpolnjuje kvote za tiste gledalke in gledalce, ki mislijo, da v svojem vsakdanu potrebujejo še en film, ki jih bo navdal z lažnim upanjem, da je življenje hollywoodska romantična komedija.
Slednji imata lestvici najbolj gledanih serij in filmov tudi lokalizirani, tako da lahko vsak teden oziroma celo vsak dan spremljamo, katere vsebine so se znašle med prvih deset. In top 10 v Sloveniji se le redko drastično razlikuje od drugih trgov, čeprav se opazi, da imamo vseeno nekatere specifike, značilne za slovensko gledalstvo.
Že sama ideja, da bi o tem posneli film, bi morala že na začetku odvrniti vsakega razumnega filmarja.
Najbolj priljubljeno, kot lahko vidimo na številnih področjih, pa seveda ni nujno tudi najbolj kakovostno. Še posebno pri televizijskih vsebinah, kjer po navadi prednjačijo lahkotnejše oddaje in serije, denimo resničnostne in romantične komedije. Prav ta teden se je v Sloveniji na Netflixu na prvo mesto lestvice trdno zasidral film Love, Guaranteed (Ljubezen, zagotovljena). Gre za romantično komedijo, ki je premiero doživela prejšnji teden. Film je režiral Mark Steven Johnson, scenarij sta napisali Elizabeth Hackett in Hilary Galanoy, v komediji pa v glavnih vlogah igrata Rachael Leigh Cook in Damon Wayans Jr.
A najnovejši mednarodni hit je polomija v malem. Seveda si gledalci še posebno ob koncu tedna zaželijo lahkotnejših, manj zahtevnih igranih filmov in serij, a vseeno bi se moral vsaj Netflix zavedati, da svojih naročnikov ne poneumlja. Love, Guaranteed je namreč vsebinsko nadvse plitka, predvidljiva in nič kaj komična stvaritev, ki se ne potrudi niti malo, da bi vsaj kanček zavozlala zaplet zgodbe. Zato se zdi, da je TV-film sam sebi namen, zgolj zato, da izpolni kvoto masovnega produciranja vsebin – z eno besedo: mašilo.
Poleg povsem neprepričljivih igralskih nastopov so ustvarjalci poskušali sicer ponuditi pozitivno zgodbo, s tem da so v teh precej rasističnih časih ponudili »rasno mešano« ljubezensko zgodbo ... a niti politične točke niso mogle rešiti filma, ki je tako osladen, da je marsikomu ob koncu ogleda pustil želodčne težave.
Odvetnica in klient, ki tožita spletne zmenkarije, ker obljubljajo ljubezen, ki je ne morejo zagotoviti. FOTOGRAFIJI: NETFLIX
Že sama ideja, da bi o tem posneli film, bi morala že na začetku odvrniti vsakega razumnega filmarja ... vendar v tem primeru so šli ustvarjalci še dlje. Scenarij nas namreč nato pelje v zgodbo, v kateri primer užaljenega samca prevzame uporniška odvetnica, prav tako samska, osamljena in obsedena s svojo službo, deloholičarka. Skupaj se lotita velikega magnata, ki je njenemu klientu obljubil ljubezen, a je po tisoč zmenkih še vedno ni našel.
Seveda se nato (saj ste pričakovali, ne?) zaljubi v svojo odvetnico, kar nasprotna stran spretno izkoristi na sodišču.
On, ki je seveda predstavljen kot popoln in brez napak, se nato ne more zadržati in to tudi pove na sodišču – da se je končno zaljubil – ter umakne mastno tožbo. A filmarji so šli tokrat celo tako daleč, da na koncu nihče ne ostane zlikovec, saj tudi »grdi in prevarantski« lastniki portala za zmenkarije na koncu paru ponudijo, da bi bila ambasadorja (!) za njihove storitve, kot nagrado pa bi v zameno darovali pol milijona dolarjev v dobrodelne namene, in sicer organizaciji, pri kateri prostovoljno dela njihova nekdanja stranka. S tem predlogom se začuda strinjajo kar vsi, si sežejo v roke – in posel je sklenjen. Film pa končan.
Oglasni plakat
Če ste videli eno, ste videli vse. Res je, da obstajajo izjeme, ki potrjujejo pravilo – na prste ene roke, morda dveh lahko naštejemo tiste res vrhunske –, ostale pa so, kot smo ugotovili že prej, tu zgolj zaradi mašila, da filmska oziroma televizijska industrija izpolnjuje kvote za tiste gledalke in gledalce, ki mislijo, da v svojem vsakdanu potrebujejo še en film, ki jih bo navdal z lažnim upanjem, da je življenje hollywoodska romantična komedija.
