NA OKO
Kolumna Miše Terček: Mojster za mafijo
Scorsesejeva fascinacija z ameriško-italijanskim podzemljem ostaja privlačna, neštete variacije na ene in iste zgodbe o mafijski hierarhiji pa vedno manj.
Odpri galerijo
Al Pacino kot vplivni sindikalist Jimmy Hoffa v mafijskem filmu Irec FOTO: NETFLIX
Ko slavni Martin Scorsese posname nov film, je na nogah ves Hollywood. Pravzaprav se o tem govori že dosti prej, še preden se snemanje sploh začne. V igri je, seveda, veliko denarja, za Scorsesejeve filme pa je med publiko veliko zanimanja, saj je na neki način žanr sodobnega mafijskega filma iznašel na novo oziroma ga je posvojil, preoblikoval in naredil za popolnoma svojega. Zato ni nič čudnega, da želijo še danes, ko Scorsese šteje častitljivih 77 let, z njim sodelovati vsi največji hollywoodski igralci. In ko vse našteto seštejemo, je recept za uspeh filma zagotovljen – vsaj finančno. A tudi stari in preverjeni kadri oziroma predvsem oni se po nekem obdobju začnejo ponavljati, kar je povsem običajno. Starejši ko so, več »greatest hits« dobivamo, na koncu koncev si tega morda celo želimo. No, če že mi (gledalci) ne, pa to vsekakor mislijo v Hollywoodu, kjer pridno štejejo denarce, ki jih puščamo v njihovih blagajnah.
Ker pa se časi spreminjajo in ker danes filme zaradi interneta konzumiramo na različne načine, Scorsesejevega najnovejšega filma Irec (The Irishman) v Sloveniji ne boste mogli videti v kinematografih, temveč boste morali odpreti spletno televizijo Netflix, ki že dominira v svetu TV-serij, počasi pa bo prevzela tudi vajeti v žanru celovečercev in dokumentarcev. Tudi starejša garda etabliranih režiserjev, kot je Martin Scorsese, je očitno ugotovila, da je prihodnost v spletni televiziji.
Film Irec je dolg tri ure in pol, k sreči pa vam tokrat toliko časa ni treba sedeti v kinu in si ga lahko doma v miru ogledate v dveh delih ali treh, saj je ena od prednosti »streaminga« ta, da si sami določate urnik. A vrnimo se k mafijskemu filmu. V njem igrajo velikani Joe Pesci, Al Pacino, Robert De Niro, Harvey Keitel in Ray Romano, scenarij pa sta napisala Charles Brandt in Steven Zaillian. Irec nikakor ni slab film, da ne bo pomote – igra, scenarij in produkcija so vrhunski, tudi stopnjevanje napetosti gledalca trdno drži pred zaslonom –, a vseeno ne moremo mimo dejstva, da gre za že (pre)večkrat viden vzorec. Zdi se, da gledamo že stoti del Scorsesejevih filmov Dobri fantje ali Kazino. Saj ne rečem, gledamo jih radi, a neke svežine Irec ne prinaša. Še igralci so isti.
Scorsesejeva fascinacija z ameriško-italijanskim podzemljem sicer ostaja privlačna, neštete variacije na ene in iste zgodbe o mafijski hierarhiji pa vedno manj. Saj veste – umori, bitke za vpliv in posle, poslušanje in neposlušanje šefov, hrana in pijača, pištole, pranje denarja in podkupovanje politikov. Najzanimivejši tvist v filmu Irec, za katerega bi lahko rekli, da odstopa od siceršnjih Scorsesejevih mafijskih scenarijev, je lik Jimmyja Hoffe, ki ga igra Al Pacino. Hoffa je bil ameriški sindikalist zvezdniškega statusa, ki ga je italijanska mafija leta 1975 ubila zaradi neposlušnosti. Pacino svoje delo pričakovano opravi mojstrsko, Hoffa pa je v filmu, poleg Irca, ki ga je upodobil Robert De Niro (slednji se je pri filmu podpisal tudi kot koproducent), eden redkih protagonistov, ki ima kolikor toliko poštene namene.
Posebej pa blesti Joe Pesci, ki ga je Scorseseju, mojstru za mafijo, uspelo prepričati, da nastopi v filmu, in to čeprav se že nekaj let izogiba Hollywoodu in je igralski poklic postavil na stranski tir.
In če za trenutek pod drobnogled vzamemo zgodbo, ki se odvija v filmu. Irec je pravzaprav biografska pripoved o življenju Franka Sheerana, veterana druge svetovne vojne, ki se je med drugim preživljal kot voznik tovornjaka, nato pa je po spletu okoliščin oziroma naključij postal varovanec vplivne mafijske družine. Sheeran je v mafijskem krogu prilezel kar visoko, obenem je postal osebni prijatelj Jimmyja Hoffe in tudi njegov telesni stražar. Kontroverzna zgodba, ki jo obravnava tudi film Irec, je ta, da je prav Sheeran leta 1975 izvršil Jimmyjev umor, čeprav proti svoji volji in po naročilu mafijskih šefov. Sheeranovo zgodbo spremljamo od začetka do konca, tudi po tem, ko vsi že umrejo in Sheeran sameva v domu za ostarele, kjer ga še vedno nadleguje FBI, ki želi od njega izvleči določene podatke in imena, a ostareli mafijec se ne da.
Eden od zanimivejših vizualnih dodatkov je ta, da so ustvarjalci prepričljivo postarali in pomladili (nekaj s pomočjo računalniških trikov in nekaj s pomočjo vrhunske maske) osrednje igralce – De Nira, Pacina in Pescija.
Da je svet organiziranega kriminala še vedno privlačen za občinstvo, priča tudi dejstvo, da si je Irca zgolj v ZDA v prvih petih dneh (film je izšel 27. novembra) prek Netflixa ogledalo skoraj 20 milijonov gledalcev, in glede na to, da ima ponudnik spletne televizije po svetu že več kot 150 milijonov naročnikov, bo ta številka le še strmo naraščala.
Scorsese pa, ne glede na starost in ponavljanje, v svetu mafijskega filma očitno še vedno nima prave konkurence, zato bo zanimanje za njegove stvaritve, ki jih snema že več kot 50 let, tudi v prihodnje. In tudi ogled Irca vas, kljub vsemu naštetemu, ne bo razočaral. Le tri ure in pol si boste morali vzeti.
Ker pa se časi spreminjajo in ker danes filme zaradi interneta konzumiramo na različne načine, Scorsesejevega najnovejšega filma Irec (The Irishman) v Sloveniji ne boste mogli videti v kinematografih, temveč boste morali odpreti spletno televizijo Netflix, ki že dominira v svetu TV-serij, počasi pa bo prevzela tudi vajeti v žanru celovečercev in dokumentarcev. Tudi starejša garda etabliranih režiserjev, kot je Martin Scorsese, je očitno ugotovila, da je prihodnost v spletni televiziji.
Film Irec je dolg tri ure in pol, k sreči pa vam tokrat toliko časa ni treba sedeti v kinu in si ga lahko doma v miru ogledate v dveh delih ali treh, saj je ena od prednosti »streaminga« ta, da si sami določate urnik. A vrnimo se k mafijskemu filmu. V njem igrajo velikani Joe Pesci, Al Pacino, Robert De Niro, Harvey Keitel in Ray Romano, scenarij pa sta napisala Charles Brandt in Steven Zaillian. Irec nikakor ni slab film, da ne bo pomote – igra, scenarij in produkcija so vrhunski, tudi stopnjevanje napetosti gledalca trdno drži pred zaslonom –, a vseeno ne moremo mimo dejstva, da gre za že (pre)večkrat viden vzorec. Zdi se, da gledamo že stoti del Scorsesejevih filmov Dobri fantje ali Kazino. Saj ne rečem, gledamo jih radi, a neke svežine Irec ne prinaša. Še igralci so isti.
Scorsesejeva fascinacija z ameriško-italijanskim podzemljem sicer ostaja privlačna, neštete variacije na ene in iste zgodbe o mafijski hierarhiji pa vedno manj. Saj veste – umori, bitke za vpliv in posle, poslušanje in neposlušanje šefov, hrana in pijača, pištole, pranje denarja in podkupovanje politikov. Najzanimivejši tvist v filmu Irec, za katerega bi lahko rekli, da odstopa od siceršnjih Scorsesejevih mafijskih scenarijev, je lik Jimmyja Hoffe, ki ga igra Al Pacino. Hoffa je bil ameriški sindikalist zvezdniškega statusa, ki ga je italijanska mafija leta 1975 ubila zaradi neposlušnosti. Pacino svoje delo pričakovano opravi mojstrsko, Hoffa pa je v filmu, poleg Irca, ki ga je upodobil Robert De Niro (slednji se je pri filmu podpisal tudi kot koproducent), eden redkih protagonistov, ki ima kolikor toliko poštene namene.
Posebej pa blesti Joe Pesci, ki ga je Scorseseju, mojstru za mafijo, uspelo prepričati, da nastopi v filmu, in to čeprav se že nekaj let izogiba Hollywoodu in je igralski poklic postavil na stranski tir.
In če za trenutek pod drobnogled vzamemo zgodbo, ki se odvija v filmu. Irec je pravzaprav biografska pripoved o življenju Franka Sheerana, veterana druge svetovne vojne, ki se je med drugim preživljal kot voznik tovornjaka, nato pa je po spletu okoliščin oziroma naključij postal varovanec vplivne mafijske družine. Sheeran je v mafijskem krogu prilezel kar visoko, obenem je postal osebni prijatelj Jimmyja Hoffe in tudi njegov telesni stražar. Kontroverzna zgodba, ki jo obravnava tudi film Irec, je ta, da je prav Sheeran leta 1975 izvršil Jimmyjev umor, čeprav proti svoji volji in po naročilu mafijskih šefov. Sheeranovo zgodbo spremljamo od začetka do konca, tudi po tem, ko vsi že umrejo in Sheeran sameva v domu za ostarele, kjer ga še vedno nadleguje FBI, ki želi od njega izvleči določene podatke in imena, a ostareli mafijec se ne da.
Eden od zanimivejših vizualnih dodatkov je ta, da so ustvarjalci prepričljivo postarali in pomladili (nekaj s pomočjo računalniških trikov in nekaj s pomočjo vrhunske maske) osrednje igralce – De Nira, Pacina in Pescija.
Da je svet organiziranega kriminala še vedno privlačen za občinstvo, priča tudi dejstvo, da si je Irca zgolj v ZDA v prvih petih dneh (film je izšel 27. novembra) prek Netflixa ogledalo skoraj 20 milijonov gledalcev, in glede na to, da ima ponudnik spletne televizije po svetu že več kot 150 milijonov naročnikov, bo ta številka le še strmo naraščala.
Scorsese pa, ne glede na starost in ponavljanje, v svetu mafijskega filma očitno še vedno nima prave konkurence, zato bo zanimanje za njegove stvaritve, ki jih snema že več kot 50 let, tudi v prihodnje. In tudi ogled Irca vas, kljub vsemu naštetemu, ne bo razočaral. Le tri ure in pol si boste morali vzeti.
