Kolumna Miše Terček: Nadzor uma
»Kje je moj um? Le kje je moj um?« se zasliši v ozadju napev znane pesmi skupine The Pixies, nato pa komentator doda misel, da smo trenutno v najobsežnejšem vedenjskem poskusu, kar jih je kdaj bilo. »Gre za nadzor uma,« poudari.
Ljudje smo na svoje pametne telefone pač vse bolj navezani, ker je v njih spravljen celoten svet v malem.
Ko smo osamljeni, negotovi ali v kakršnem koli drugem stanju, ki v nas povzroča negativne občutke, vzamemo v roke mobilni telefon in odpiramo aplikacije. Misleč, da nas to osrečuje, zapolnjuje. Tako smo se navadili. Tovrstno obnašanje je postalo del našega vsakdana, naše sodobne biti. Življenja brez telefonov si sploh ne moremo več zamisliti. Mlade generacije so povsem pod vplivom mobilnih naprav in družabnih omrežij, nemalo jih je od omenjenega povsem odvisnih. Odvisnosti tega kova pa so primerljive s tistimi od alkohola in drugih drog. Odtegnitveni sindrom ni nič manj prijeten.
Ljudje smo na svoje pametne telefone pač vse bolj navezani, ker je v njih spravljen celoten svet v malem. Z njimi počnemo tako rekoč vse, od plačevanja do komuniciranja. Uporabljamo jih za zabavo, za delo in pravzaprav za vse, kar nam pod milim nebom pade na pamet. Mnoge objavljanje in sledenje objavam drugih na družabnih omrežjih že skoraj zasužnjujeta. V britanski dokumentarni oddaji Temna stran pametnih telefonov (Smartphones: The Dark Side), ki je bila pred kratkim predvajana na TV Slovenija, še vedno pa jo lahko najdete v nacionalkinem spletnem arhivu (RTV 365), poznavalci novih tehnologij, tudi izumitelj ikone za všečke, pojasnjujejo, kako so upravljavci družabnih omrežij namenoma razvili tehnologije, ki uporabnika počasi spremenijo v odvisnika s pogledom, nenehno uprtim v lasten spletni profil.
Režiser Matthew Hill je ustvaril dokumentarec, ki bi si ga moral ogledati prav vsak uporabnik mobilnega telefona, ne glede na starost, saj nam razkritje ozadja najbolj priljubljene tehnološke naprave na svetu marsikaj pove tudi o nas samih in o naši prihodnosti. Pa tudi o tem, kako nas proizvajalci in upravljalci novih tehnologij vlečejo za nos in kako jim mi, torej uporabniki, dobesedno prostovoljno posredujemo svoje zasebne podatke in druge kočljive informacije, fotografije in videe naših intimnih življenj, ne da bi se zavedali, kakšne ima lahko to posledice. V ozadju je kakopak nadzor. Nadzor nad množicami, ki je na digitalni ravni tako močan, da je večji od posameznih držav, saj je nadnacionalen. Splet je namreč večji od fizičnega sveta in se ne drži njegovih (lokalnih) zakonov, saj ne pozna državnih meja ali ključavnic na vratih domov, obenem pa ne zahteva razkritja identitete posameznika.
Ena od komentatork v dotični oddaji je šla celo tako daleč, da je dejala, da je dati otroku v roke pametni telefon tako, kot bi mu dali kilogram kokaina. Še bolj zastrašujoča in skrb vzbujajoča pa je izjava enega od izumiteljev, razvijalcev tehnologije, ki je dejal, da so se zavedali, da bodo s tovrstnimi virtualnimi posegi v naša življenja povsem spremenili naše vedenjske vzorce, a so to vseeno storili in zavestno razvijali za uporabnike škodljivo tehnologijo.
Ljudje s(m)o torej zasvojeni, uporaba mobilnih telefonov pa ima nedvomno temno plat. Za začetek razumevanja si je koristno ogledati omenjeni dokumentarec Temna stran pametnih telefonov. Vse skupaj vam bo vzelo zgolj pol ure časa, to je veliko manj, kot ga v povprečju na dan preživite na facebooku, instagramu ali tiktoku, obenem pa vam bo razširila obzorja in morda boste katero od pasti vzeli resno, se zamislili in boste od tistega trenutka naprej vsaj kanček previdnejši.
Ne slepimo se. Prihodnost je tu. In žal ni prav nič svetla.
