NA OKO
Kolumna Miše Terček: Od Grete do Asistentke
Zadeva je za starše zanimiva tudi z vidika vzgoje, saj Greta v filmu ne nastopa zgolj kot aktivistka, temveč tudi kot hči.
Odpri galerijo
Dokumentarni film Greta (I am Greta) je ganljiv in intimen portret mlade aktivistke, ki je navdihnila ves svet. FOTO: LIFFE
Ker je danes med klasično in spletno televizijo tanka meja, se bomo v tokratni rubriki posvetili filmskemu festivalu, ki ga lahko v teh dneh zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 gledamo na spletu, torej prek namiznih, prenosnih in tabličnih računalnikov ali drugih mobilnih naprav, kot so pametni telefoni. Do nedelje, 22. novembra, bo namreč na spletu potekal že 31. Liffe, ljubljanski mednarodni filmski festival. Na voljo je prek t. i. platforme VOD (video na zahtevo), v spletnem programu pa je na voljo 22 celovečernih filmov. Netflix v malem, torej. Z omejenim rokom trajanja. Kokice v roke in domači kino naj se prične.
Če boste te dni tudi sami kaj odprli festivalsko platno, je vsekakor obvezen ogled dokumentarnega filma Greta (I am Greta), ki govori o znani mladi podnebni aktivistki s Švedske, ki jo je v zadnjih dveh letih spoznal domala ves svet. Rokovala se je s predsedniki številnih držav in vplivnih organizacij, imela govore v pomembnih svetovnih institucijah, kot sta Združeni narodi in Evropski parlament, ter skoraj lastnoročno sprožila globalno gibanje Petki za prihodnost, ki je po svetu, tudi v Sloveniji, aktiviralo na milijone mladih, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim planetom.
Za vse skeptike, ki še zdaj verjamejo v teorije zarote, da je Greta Thunberg produkt takšnih in drugačnih lobijev, dokumentarec jasno prikaže njeno družinsko življenje, predvsem pa pot, ki jo je prehodila od lokalnega šolskega štrajka do množičnih protestov in medijskega obleganja. Intimen portret mladega dekleta, ki vidi skozi hinavščino, dvoličnost in lizunstvo politikov, ki zgolj obljubljajo, a za spremembe ne storijo nič, saj se predvsem držijo svojih pozicij in drug drugemu grejejo stolčke. Gretin pogum je ganljiv in navdihujoč, zgodba pa se stopnjuje in doseže vrhunec, ko se mlada podnebna aktivistka odloči, da v New York zaradi onesnaževanja okolja ne bo potovala z letalom, temveč z jadrnico.
Kar pomeni več tednov psihično in fizično napornega potovanja, ki jo nekajkrat tudi zlomi do solz. V majhnem prostoru ji družbo namreč delata zgolj njen oče, ki jo spremlja na vseh njenih potovanjih, saj je še mladoletna, in pa izkušen jadralec oziroma lastnik plovila. Gretine sanje in upanje v boljšo prihodnost so postale tudi sanje mladih in ozaveščenih po vsem svetu, dotični dokumentarec pa je dokaz, da je njeno iskanje pravice iskreno in pristno ter daleč od podtikanj, ki jih je švedska aktivistka deležna s strani neozaveščenih in žaljivih predstavnikov baby boom generacije, ki so svet sploh pripeljali do točke, v kateri je danes.
Film si lahko brez težav ogledate tudi s svojimi otroki, saj za ozaveščanje o okolju ni nikoli prezgodaj, obenem pa bodo morda v Greti odkrili novo junakinjo. Zadeva pa je za starše zanimiva tudi z vidika vzgoje, saj Greta v filmu ne nastopa zgolj kot aktivistka, temveč tudi kot hči. Še posebej je zanimiv odnos, ki ga ima z očetom in mamo ter kako drug na drugega vplivajo ter se podpirajo. Film je režiral Nathan Grossman, v njem pa nastopijo tudi António Guterres, Arnold Schwarzenegger in Emmanuel Macron.
Drugi film, vreden ogleda na letošnjem spletnem Liffu, je Poletje 85 (Summer of 85). Režiser Francois Ozon se z njim vrača k svojim filmskim koreninam. Tokrat se je lotil tragične romantične zgodbe o brezskrbnem prijateljstvu in ljubezni na obali Normandije, posnete po romanu Aidana Chambersa. Alexis je šestnajstleten fant iz delavske družine, ki v vročih poletnih dneh razmišlja o prihodnosti.
Ko ga nekega dne na jadrnici nepričakovano zajame vihar, spozna dve leti starejšega (in premožnejšega) Davida, ki ga reši pred pretečo nevarnostjo. David Alexisa povabi k sebi domov, mu priskrbi službo v mamini trgovini ter ga začne zasipati z darili in pozornostjo. Fanta postaneta nerazdružljiva in vse kaže, da bo poletje, polno drznih najstniških podvigov in prebujajoče se seksualnosti, v vseh pogledih sanjsko. A sanje se kmalu spremenijo v nočno moro, ljubezen pa zamenja tragika. Več raje ne izdamo, saj bi vam pokvarili ogled filma. Vsekakor boste med filmom najbrž potočili kakšno solzo, saj gre za ganljivo zgodbo o (ne)sprejemanju (tako družbenem kot tudi ljubezenskem). Če vas je navdušil film Pokliči me po svojem imenu (Call Me By Your Name), bo tudi Poletje 85 kot nalašč za vas.
Tretji film, ki ga priporočamo, pa je Asistentka (The Assistant), ki ga je režirala Kitty Green.
Zgodba mlade asistentke Jane, ki je v službi priča vprašljivim aktivnostim svojega vplivnega šefa, pomenljivo spominja na afero spolnih zlorab, povezanih s Harveyjem Weinsteinom, ki je sprožila gibanje #MeToo. V službo kot po navadi prispe prva in odide zadnja, njeno delo je naporno, dolgočasno in enolično. Tiho prenaša nenehno sovraštvo sodelavcev in šefovo grajanje ter molče opazuje, kako številne privlačne mladenke vstopajo v njegovo pisarno. Kmalu se znajde v začaranem krogu, s katerim se lahko žal poistoveti marsikatera ženska v sodobnem svetu.
Zadeva je za starše zanimiva tudi z vidika vzgoje, saj Greta v filmu ne nastopa zgolj kot aktivistka, temveč tudi kot hči.
Če boste te dni tudi sami kaj odprli festivalsko platno, je vsekakor obvezen ogled dokumentarnega filma Greta (I am Greta), ki govori o znani mladi podnebni aktivistki s Švedske, ki jo je v zadnjih dveh letih spoznal domala ves svet. Rokovala se je s predsedniki številnih držav in vplivnih organizacij, imela govore v pomembnih svetovnih institucijah, kot sta Združeni narodi in Evropski parlament, ter skoraj lastnoročno sprožila globalno gibanje Petki za prihodnost, ki je po svetu, tudi v Sloveniji, aktiviralo na milijone mladih, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim planetom.
Za vse skeptike, ki še zdaj verjamejo v teorije zarote, da je Greta Thunberg produkt takšnih in drugačnih lobijev, dokumentarec jasno prikaže njeno družinsko življenje, predvsem pa pot, ki jo je prehodila od lokalnega šolskega štrajka do množičnih protestov in medijskega obleganja. Intimen portret mladega dekleta, ki vidi skozi hinavščino, dvoličnost in lizunstvo politikov, ki zgolj obljubljajo, a za spremembe ne storijo nič, saj se predvsem držijo svojih pozicij in drug drugemu grejejo stolčke. Gretin pogum je ganljiv in navdihujoč, zgodba pa se stopnjuje in doseže vrhunec, ko se mlada podnebna aktivistka odloči, da v New York zaradi onesnaževanja okolja ne bo potovala z letalom, temveč z jadrnico.
Kar pomeni več tednov psihično in fizično napornega potovanja, ki jo nekajkrat tudi zlomi do solz. V majhnem prostoru ji družbo namreč delata zgolj njen oče, ki jo spremlja na vseh njenih potovanjih, saj je še mladoletna, in pa izkušen jadralec oziroma lastnik plovila. Gretine sanje in upanje v boljšo prihodnost so postale tudi sanje mladih in ozaveščenih po vsem svetu, dotični dokumentarec pa je dokaz, da je njeno iskanje pravice iskreno in pristno ter daleč od podtikanj, ki jih je švedska aktivistka deležna s strani neozaveščenih in žaljivih predstavnikov baby boom generacije, ki so svet sploh pripeljali do točke, v kateri je danes.
Dokumentarni film Greta (I am Greta) je ganljiv in intimen portret mlade aktivistke, ki je navdihnila ves svet. FOTO: LIFFE
Film si lahko brez težav ogledate tudi s svojimi otroki, saj za ozaveščanje o okolju ni nikoli prezgodaj, obenem pa bodo morda v Greti odkrili novo junakinjo. Zadeva pa je za starše zanimiva tudi z vidika vzgoje, saj Greta v filmu ne nastopa zgolj kot aktivistka, temveč tudi kot hči. Še posebej je zanimiv odnos, ki ga ima z očetom in mamo ter kako drug na drugega vplivajo ter se podpirajo. Film je režiral Nathan Grossman, v njem pa nastopijo tudi António Guterres, Arnold Schwarzenegger in Emmanuel Macron.
Drugi film, vreden ogleda na letošnjem spletnem Liffu, je Poletje 85 (Summer of 85). Režiser Francois Ozon se z njim vrača k svojim filmskim koreninam. Tokrat se je lotil tragične romantične zgodbe o brezskrbnem prijateljstvu in ljubezni na obali Normandije, posnete po romanu Aidana Chambersa. Alexis je šestnajstleten fant iz delavske družine, ki v vročih poletnih dneh razmišlja o prihodnosti.
Ko ga nekega dne na jadrnici nepričakovano zajame vihar, spozna dve leti starejšega (in premožnejšega) Davida, ki ga reši pred pretečo nevarnostjo. David Alexisa povabi k sebi domov, mu priskrbi službo v mamini trgovini ter ga začne zasipati z darili in pozornostjo. Fanta postaneta nerazdružljiva in vse kaže, da bo poletje, polno drznih najstniških podvigov in prebujajoče se seksualnosti, v vseh pogledih sanjsko. A sanje se kmalu spremenijo v nočno moro, ljubezen pa zamenja tragika. Več raje ne izdamo, saj bi vam pokvarili ogled filma. Vsekakor boste med filmom najbrž potočili kakšno solzo, saj gre za ganljivo zgodbo o (ne)sprejemanju (tako družbenem kot tudi ljubezenskem). Če vas je navdušil film Pokliči me po svojem imenu (Call Me By Your Name), bo tudi Poletje 85 kot nalašč za vas.
Tretji film, ki ga priporočamo, pa je Asistentka (The Assistant), ki ga je režirala Kitty Green.
Zgodba mlade asistentke Jane, ki je v službi priča vprašljivim aktivnostim svojega vplivnega šefa, pomenljivo spominja na afero spolnih zlorab, povezanih s Harveyjem Weinsteinom, ki je sprožila gibanje #MeToo. V službo kot po navadi prispe prva in odide zadnja, njeno delo je naporno, dolgočasno in enolično. Tiho prenaša nenehno sovraštvo sodelavcev in šefovo grajanje ter molče opazuje, kako številne privlačne mladenke vstopajo v njegovo pisarno. Kmalu se znajde v začaranem krogu, s katerim se lahko žal poistoveti marsikatera ženska v sodobnem svetu.
