Kolumna Miše Terček: Pop idola
Britanski glasbenik in vokalist George Michael, ki je v 53. letu starosti tragično umrl leta 2016, je po svetu prodal več kot 120 milijonov albumov ter prejel številne prestižne nagrade. Nedvomno je bil eden od najbolj priljubljenih izvajalcev sodobne glasbe, obenem pa tudi eden od najbolj plodovitih avtorjev, ki je hkrati posedoval izjemen pevski talent. Brez karizme kakopak v svetu šovbiznisa ne gre, zato je občinstvo precej zgodaj začelo zanimati tudi njegovo skrivnostno zasebno življenje. Slednje mu je uspelo v času pred internetom in družbeni omrežji dokaj uspešno skrivati, predvsem se je v mlajših letih tudi osebno boril s priznanjem svoje spolne usmerjenosti. Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so sicer favorizirala številne androgene in feminilne pevce in zasedbe, kot Boy George, Frankie Goes to Hollywood, Erasure in Pet Shop Boys, a v medijih je svojo istospolno usmerjenost razkril le redko kdo. Tabloidi so zato in temu navkljub pogosto provocirali in ugibali, kaj se dogaja za zaprtimi vrati slavnih zvezdnikov, četudi tam niso imeli kaj iskati, saj gre pri tako imenovanem »outiranju« za osebno odločitev posameznika, ki mnogokrat (še posebno v tistih časih) v družbi, ki jo še danes zastrupljajo predsodki in diskriminacija, ni najlažja.
Dokumentarni film ni fascinanten zgolj za ljubitelje zasedbe Wham! in Georgea Michaela, temveč tudi za širše občinstvo, saj pripoveduje ganljivo zgodbo o vzponu in padcu.
George Michael je svojo kariero začel v dvojcu Wham! (1982–1986), in sicer s prijateljem iz otroštva Andrewom Ridgeleyjem, s katerim sta pisala pesmi in nastopala že v šolskih letih. Prav o začetkih in tudi o poznejših uspehih, razpadu zasedbe in nadaljevanju Michaelove samostojne kariere govori novi dokumentarni TV-film, ki si ga lahko ogledate na Netflixu. Wham! je v prvi polovici osemdesetih preplavil radijske in televizijske postaje ter osvojil srca najstnic in najstnikov po vsem svetu. Nekateri (predvsem starejši, torej otroci glasbenega kanala MTV) boste ob ogledu nostalgično podoživljali spomine na kičaste videospote in nekoliko osladne, a zasvojljive napeve, drugi (predstavnice in predstavniki mlajših generacij) pa boste spoznavali, kakšna je bila predinfluencerska glasbena industrija in pop kultura osemdesetih.
A dokumentarec o tandemu Wham! ni zgolj kritika izkoriščevalske industrije ter vpogled v zaodrje ter zasebnost članov skupine, temveč razkriva tudi nemalokrat prezrto glasbeno nadarjenost Georgea Michaela, ki je bil, poleg tega da je bil zvezdnik svetovnega formata, tudi talentiran tekstopisec in skladatelj. Imel je edinstven občutek za melodiko in pisanje hitov. Zanimivo je, da je bila vodstvena pozicija v skupini najprej pripisana Ridgeleyju, ki je bil že od otroštva dominantnejši, a tudi slednji v filmu prizna, da se je Michael le pozneje razcvetel ter ga presegel v vseh pogledih. Prav zato potem, ko sta se leta 1986 poslovno sporazumno razšla, temu sploh ni ugovarjal, temveč je svojega nekdanjega partnerja na njegovi samostojni glasbeni poti spodbujal in ga še naprej občudoval. Ridgeley ima danes 60 let in (če je soditi po najnovejšem dokumentarcu) zdi se, da med njim in Michaelom ni bilo nikakršnih zamer, čeprav so tabloidi iz razpada dvojca Wham! ustvarili marsikatero negativno zgodbo.
Netflixov dokumentarni film ni fascinanten zgolj za ljubitelje zasedbe Wham! in Georgea Michaela, temveč tudi za širše občinstvo, saj pripoveduje ganljivo zgodbo o vzponu in padcu ter ponovnem vzponu. Pot britanskega dvojca je klasična epopeja dveh junakov, ki sta bila bitko z mlini na veter ter zmagala, ker sta predvsem verjela vase in v glasbo, ki sta jo ustvarjala. Četudi slednja ni bila ravno na ravni Beatlov ali Pink Floydov, a bila je najboljše, kar je lahko takrat ponudil najstnikom namenjen britanski pop.
