NA OKO
Kolumna Miše Terček: Proslava za 30 let
Po Pahorjevih besedah je očitno, da so trenutno v državi razlike večje in bolj poudarjene kot običajno.
Odpri galerijo
Spektakularen ognjemet na Trgu republike ob koncu prireditve FOTOGRAFIJI: RTV SLOVENIJA
V petek, 25. junija, je bila na Trgu republike v Ljubljani osrednja državna oziroma vladna proslava ob 30-letnici samostojne Slovenije. Slednjo je že tradicionalno v živo prenašala TV Slovenija. Uvod je bil dolg in razvlečen, saj smo lahko videli zgolj kopico posnetkov trga, na katerem je bilo 1200 sedežev, ter kadre velikanskega odra, ki je stal med Maximarketom in parlamentarno stavbo.
Naratorica je uvodoma povedala, da so udeležbo na proslavi odpovedali oziroma bojkotirali nekdanji predsednik republike Danilo Türk, predsednik LMŠ Marjan Šarec, predsednik SNS Zmago Jelinčič, koordinator Levice Luka Mesec in predsednica SD Tanja Fajon. Nekateri politiki levega pola pa so se proslave udeležili s figo v žepu, denimo prvi predsednik republike Milan Kučan, ki je imel na sebi oblečeno belo srajco z našitkom Protestne ljudske skupščine, ki je imela alternativno proslavo ljudstva nedaleč stran – na Prešernovem trgu. V ozadju so se med »uradno« proslavo tudi na televizijskem prenosu slišali glasni žvižgi oziroma piščalke alternativne proslave.
Uvodoma je bilo povedano, da ne gre zgolj za proslavo ob 30-letnici samostojne države, temveč tudi za dan, ko Slovenija simbolno prevzema vodenje Sveta EU. Dogodek se je uradno začel s častno enoto RS, nato pa je kanček hollywoodsko sledil mimohod političnih pomembnežev po rdeči preprogi, ki so prejeli bučen aplavz. »Tako močne mednarodne udeležbe na proslavi v 30 letih še ni bilo,« je dejala naratorka, ki je nato naštela vse visoke goste iz pretežno sosednjih držav. Preden smo se lahko posvetili dogajanju na velikem odru, smo morali gledati (in poslušati) še obvezne topovske salve, ki jih je z Ljubljanskega gradu izstrelila garda Slovenske vojske, nato pa je predsednik republike Borut Pahor (v vsej svoji nečimrnosti) pričel neznansko dolgo hojo do govorniškega odra, za katero se je zdelo, da se morda sploh nikoli ne bo končala.
Prireditev je vodila Bernarda Žarn, najbrž najbolj nespolitizirana oseba na TV Slovenija, ki sicer ne slovi po kakšnih resnih informativnih oddajah, temveč po »nedeljskopopoldanskih« in razvedrilnih.
Slavnostni govornik Pahor je v svojem govoru, ki je vsaj na videz deloval precej odločno, poudaril, da je bila za nastanek in razvoj naše slovenske države odločilnega pomena enotnost. »Enotnost glede osamosvojitve ni padla z neba. Bila je rezultat sodelovanja. Bila je posledica zavedanja, da enotni obstanemo, razdeljeni pa propademo. Danes ni nič drugače.
Razlike so. Gre za to, ali jih želimo in zmoremo s sodelovanjem presegati v prid naše boljše prihodnosti. Pred 30 leti smo se ob vseh mogočih nasprotjih naposled zedinili glede ustanovitve naše države. Vedno je bilo in vedno bo mogoče najti skupno pot, če se jo le zares skupaj išče.«
Po Pahorjevih besedah je očitno, da so trenutno v državi razlike večje in bolj poudarjene kot običajno, a te po njegovi oceni ne segajo zelo globoko med ljudi, kar je bilo dokaj čudno, glede na vse žvižge tisočih, ki so imeli v istem mestu ob isti uri svojo antiproslavo tej, ki se je odvijala na Trgu republike. »Kdor bo zares iskreno želel oblikovati novo soglasje, bo hitro našel široko ljudsko podporo. Ne nazadnje je prav osredotočenost na ustanovitev države botrovala njeni ustanovitvi.
Če bi Demosova vlada tedaj, v odločilnem zgodovinskem času, ob bok cilju slovenski osamosvojitvi postavila politični revanšizem ali kaj takega, bi bilo sanj o ustanovitvi države lahko hitro nevarno konec,« je poudaril in se nato lotil prispodob z mavrico. Glede na to, da je v prvi vrsti med občinstvom sedel tudi povabljenec in premier Madžarske Viktor Orban, smo se za trenutek vprašali, ali ima mavrica morda kaj opraviti s spornim zakonom, ki na Madžarskem diskriminira pripadnike LGBT+ skupnosti in te dni dviguje prah v Evropski uniji (EU), saj je velika večina članic Orbanovo vlado pozvala, naj zakon spremeni, saj slednji ne spada v vključujočo in odprto Evropo, ki temelji na enakopravnosti vseh njenih državljank in državljanov. »Katero barvo smemo izločiti iz mavrice, da naj to še vedno ostane mavrica? Nobene,« je dejal Pahor.
Pozdravne nagovore so imeli predsedniki vlad sosednjih držav Orban, Sebastian Kurz (Avstrija) in Andrej Plenković (Hrvaška) ter zunanja ministra Italije Luigi Di Maio in Portugalske Augusto Santos Silva. Vsi so bili pričakovano polni hvale. V drugem delu prireditve pa sta zbrane nagovorila predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik slovenske vlade Janez Janša. Michel je omenil, da so blizu njegove pisarne v Bruslju v marmor vklesane besede »Žive naj vsi narodi,« kar je bilo narejeno med prvim slovenskim predsedovanjem Svetu EU. »Nikoli ne bomo največji, lahko smo pa najboljši.
Najbolj varni, najbolj trajnostni, najbolj povezovalni in vztrajni. Samozavestni in pogumni, kot smo bili pred 30 leti,« je med drugim v svojem značilnem tonu dejal Janša.
Proslava, ki je vključevala tudi kar nekaj plesnih, folklornih, glasbenih in literarnih točk pa tudi patriotskih videoprispevkov, se je končala z veličastnim ognjemetom, ki pa kljub svojemu osupljivemu vizualnemu učinku ni mogel utišati glasnih nezadovoljnih glasov državljank in državljanov na Prešernovem trgu.
Po Pahorjevih besedah je očitno, da so trenutno v državi razlike večje in bolj poudarjene kot običajno.
Naratorica je uvodoma povedala, da so udeležbo na proslavi odpovedali oziroma bojkotirali nekdanji predsednik republike Danilo Türk, predsednik LMŠ Marjan Šarec, predsednik SNS Zmago Jelinčič, koordinator Levice Luka Mesec in predsednica SD Tanja Fajon. Nekateri politiki levega pola pa so se proslave udeležili s figo v žepu, denimo prvi predsednik republike Milan Kučan, ki je imel na sebi oblečeno belo srajco z našitkom Protestne ljudske skupščine, ki je imela alternativno proslavo ljudstva nedaleč stran – na Prešernovem trgu. V ozadju so se med »uradno« proslavo tudi na televizijskem prenosu slišali glasni žvižgi oziroma piščalke alternativne proslave.
Uvodoma je bilo povedano, da ne gre zgolj za proslavo ob 30-letnici samostojne države, temveč tudi za dan, ko Slovenija simbolno prevzema vodenje Sveta EU. Dogodek se je uradno začel s častno enoto RS, nato pa je kanček hollywoodsko sledil mimohod političnih pomembnežev po rdeči preprogi, ki so prejeli bučen aplavz. »Tako močne mednarodne udeležbe na proslavi v 30 letih še ni bilo,« je dejala naratorka, ki je nato naštela vse visoke goste iz pretežno sosednjih držav. Preden smo se lahko posvetili dogajanju na velikem odru, smo morali gledati (in poslušati) še obvezne topovske salve, ki jih je z Ljubljanskega gradu izstrelila garda Slovenske vojske, nato pa je predsednik republike Borut Pahor (v vsej svoji nečimrnosti) pričel neznansko dolgo hojo do govorniškega odra, za katero se je zdelo, da se morda sploh nikoli ne bo končala.
Spektakularen ognjemet na Trgu republike ob koncu prireditve FOTOGRAFIJI: RTV SLOVENIJA
Slavnostni govornik Pahor je v svojem govoru, ki je vsaj na videz deloval precej odločno, poudaril, da je bila za nastanek in razvoj naše slovenske države odločilnega pomena enotnost. »Enotnost glede osamosvojitve ni padla z neba. Bila je rezultat sodelovanja. Bila je posledica zavedanja, da enotni obstanemo, razdeljeni pa propademo. Danes ni nič drugače.
Razlike so. Gre za to, ali jih želimo in zmoremo s sodelovanjem presegati v prid naše boljše prihodnosti. Pred 30 leti smo se ob vseh mogočih nasprotjih naposled zedinili glede ustanovitve naše države. Vedno je bilo in vedno bo mogoče najti skupno pot, če se jo le zares skupaj išče.«
Po Pahorjevih besedah je očitno, da so trenutno v državi razlike večje in bolj poudarjene kot običajno, a te po njegovi oceni ne segajo zelo globoko med ljudi, kar je bilo dokaj čudno, glede na vse žvižge tisočih, ki so imeli v istem mestu ob isti uri svojo antiproslavo tej, ki se je odvijala na Trgu republike. »Kdor bo zares iskreno želel oblikovati novo soglasje, bo hitro našel široko ljudsko podporo. Ne nazadnje je prav osredotočenost na ustanovitev države botrovala njeni ustanovitvi.
Če bi Demosova vlada tedaj, v odločilnem zgodovinskem času, ob bok cilju slovenski osamosvojitvi postavila politični revanšizem ali kaj takega, bi bilo sanj o ustanovitvi države lahko hitro nevarno konec,« je poudaril in se nato lotil prispodob z mavrico. Glede na to, da je v prvi vrsti med občinstvom sedel tudi povabljenec in premier Madžarske Viktor Orban, smo se za trenutek vprašali, ali ima mavrica morda kaj opraviti s spornim zakonom, ki na Madžarskem diskriminira pripadnike LGBT+ skupnosti in te dni dviguje prah v Evropski uniji (EU), saj je velika večina članic Orbanovo vlado pozvala, naj zakon spremeni, saj slednji ne spada v vključujočo in odprto Evropo, ki temelji na enakopravnosti vseh njenih državljank in državljanov. »Katero barvo smemo izločiti iz mavrice, da naj to še vedno ostane mavrica? Nobene,« je dejal Pahor.
Borut Pahor je imel dolg govor in še daljšo hojo do govorniškega odra.
Najbolj varni, najbolj trajnostni, najbolj povezovalni in vztrajni. Samozavestni in pogumni, kot smo bili pred 30 leti,« je med drugim v svojem značilnem tonu dejal Janša.
Proslava, ki je vključevala tudi kar nekaj plesnih, folklornih, glasbenih in literarnih točk pa tudi patriotskih videoprispevkov, se je končala z veličastnim ognjemetom, ki pa kljub svojemu osupljivemu vizualnemu učinku ni mogel utišati glasnih nezadovoljnih glasov državljank in državljanov na Prešernovem trgu.
