Kolumna Miše Terček: Roparja leta

V času ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa je marsikdo našel novo ustvarjalno žilico. Iz popolnega dolgčasa ali pa zaradi sveže poslovne priložnosti. Splet in družabna omrežja ter nove tehnologije so tudi snemanje in produkcijo približali slehernemu uporabniku. Kakovostne posnetke lahko danes z dobro idejo, nekaj spretnimi tehničnimi prijemi in znanjem, ki ga sicer premore že skoraj vsak najstnik, ustvarimo brez pomoči profesionalnih snemalcev ali večjih televizijskih studiev. Na spletu je sicer še posebno v času korone teh posnetkov ogromno, vedno več.



Razumljivo in pričakovano je, da niso vsi visokokakovostni, številni so tam zgolj sami sebi namen. A mlade generacije presenečajo s svojimi inovativnimi pristopi, nad katerimi se navdušujejo tudi starejši, bolj izkušeni ustvarjalci – denimo mobilna aplikacija za videe tiktok je polna takšnih presežkov, ki beležijo na milijone ogledov.

Tudi v Sloveniji pri tem trendu ne zamujamo. Klasična televizija je eno, spletna televizija nekaj drugega, imitacije televizijskih vsebin na družabnih omrežjih pa spet nekaj tretjega. Ravno slednjega pa sta se lotila stand up komik Tin Vodopivec in pevka ter voditeljica Urška Majdič. Oba sicer v profesionalnem življenju vajena medijev, v zasebnem pa sta obenem življenjska sopotnika, partnerja, ki vzgajata tudi otroka.

Najprej smo ju opazili, ko sta na facebooku in instagramu objavila napovedni video za spletno serijo Roparja leta, zdaj pa sta na voljo že dve epizodi. Tin in Urška na neki način igrata sama sebe, vendar sta svoje življenje za televizijske oziroma spletne potrebe vseeno kanček prilagodila. Tako imata v seriji že dva malo večja sinova, eden je v srednji, drugi pa v osnovni šoli. Resničnost sta deloma spojila z domišljijo in nastala je nekakšna mešanica resničnostnega šova in igrane humoristične nadaljevanke.

Preden se popolnoma (pretirano) navdušimo nad idejo, da sta Tin in Urška vse skupaj gledalcem ponudila zgolj iz dobre volje in dolgčasa, vas moram ustaviti, saj gre v ozadju za akcijo Produkt leta 2021, v kateri so tudi letos kupci izbrali novosti, ki so jih prepričale v različnih kategorijah. Jima je pa treba priznati (in tudi soustvarjalcem), da sta tako imenovano prikrito oglaševanje zelo spretno vkomponirala v scenarij. Lahko bi rekli, da (za zdaj) sponzor za gledalca ni bil pretirano moteč.

Med Urško in Tinom, ki tudi v seriji s kratkimi epizodami igrata par, se prepleta zabavna igralska kemija. V Roparjih leta sta stopila v čevlje tandema, ki se zaradi visokih računov in odplačevanja kredita za hišo odloči, da bo oropal trgovino. Koronakriza je torej naredila svoje. Med načrtovanjem se nenehno zbadata ter ugotavljata, da je njun načrt poln lukenj. Tin ima bolj praktičen pristop, Urška pa se zadeve loteva pretirano znanstveno.

Cilj, ki bi opravičil to, da se bosta dejansko lotila nezakonitega podviga, je ta, da bosta »ukradla« (oziroma kot onadva nenehno ponavljata, da si bosta zgolj »izposodila«) le produkte leta. Kar je sicer malo za lase privlečeno, a tu pač v ospredje stopi to, da gre za s strani sponzorja plačano nanizanko. Danes ni nič več zastonj in treba se je znajti. V tem primeru se bomo pretvarjali, da to razumemo.

Zanimivo pa je, da so Tinu in Urški očitno pustili kar veliko umetniške svobode, saj je scenarij na trenutke precej drzen. Denimo takrat, ko se sprašujeta, kaj bi morala narediti, da bi ponovno prišla do nekaj denarja. Tin namreč razume, da Urška namiguje, da bi »prodala« kar njuna sinova, s čimer se oče strinja, dokler ga mama ne ustavi.

Prikupno zmeden par bo morda v teh dneh, ko v naši državi še vedno velja prepoved gibanja med 21. in 6. uro, postal spletni hit ter doživel viralni uspeh, ali pa bo v prihodnjih tednih oziroma mesecih potonil v pozabo. V vsakem primeru gre za pogumen poskus, ki jih, ne glede na to, da so v tujini tovrstne serije na družabnih omrežjih močno prisotne, pri naš še vedno ni veliko. Morda se bo zaradi povsem zadovoljive kakovosti in niti ne tako slabega humorja Roparjev leta nad ustvarjanjem tovrstnih nanizank navdušil še kdo.

Ali pa bo v žep seglo katero od podjetij ali institucij ter finančno podprlo umetniško ustvarjanje tovrstnega programa. V času, ko so zaradi trenutnih razmer večinoma filmska in televizijska snemanja v Sloveniji na pavzi, so tudi takšne vsebine zelo zaželene. Ljudje se ob večerih dolgočasijo, Netflix in podobne spletne knjižnice pa tudi nimajo neskončnih virtualnih polic s filmi in nadaljevankami.

Morda to sicer pomeni, da so nam zaradi krize rahlo padli tudi standardi, kar bo prav tako pokazal čas. Ko bomo nekega dne, ko bo vsega konec, pogledali nazaj in se čudili, kako smo lahko ploskali tako plitvim in praznim vsebinam.