NA OKO
Kolumna Miše Terček: Še vedno nič ne dogaja
Nacionalka še zdaj ne razume, da za dobro satirično politično oddajo ne potrebuje voditelja, ki je stand up komik ali imitator.
Odpri galerijo
Tilen Artač kot novi voditelj oddaje Kaj dogaja FOTOGRAFIJI: RTV SLOVENIJA
»Nova sezona, nov voditelj, nova rubrika in stare dobre fore. Pripravite se na udarne, sveže, predvsem pa zabavne novice. Spoznajte Tilna kot voditelja in vse druge zanimive like, ki se skrivajo v njem. Tokrat se bo za vas preobrazil v ministrico za kmetijstvo, voditelja Infovarde in Denija iz muzikala Razkužina. Na terenu bo Admir Pričko preverjal novo realnost v slovenskih osnovnih šolah, v Of d rekord bomo videli nov promocijski video Slovenske policije. V goste pa prihaja Jure Godler.«
S temi besedami je TV Slovenija napovedala prvo epizodo nove/stare oddaje Kaj dogaja, pri kateri so (roko na srce), poleg nekaj rubrik (ki so pač zgolj sklopi skečev na bolj ali manj stare teme), zamenjali le voditelja. Jonas Žnidaršič je po dveh sezonah odšel, na njegovo mesto pa je sedel Tilen Artač, komik, imitator in znan televizijski obraz, ki ga nacionalka v zadnjih letih redno uporablja pri številnih oddajah. Pri uvodni napovedi pa smo po ogledu prve epizode ugotovili, da se niso hecali predvsem pri eni stvari, in to so stare dobre fore – s poudarkom na stare in žal ne na dobre.
Ob sobotah zvečer ob 20.55 boste tako zdaj, takoj po kvizu Joker (o tem kdaj drugič), ponovno v družbi šova Kaj dogaja. Novi voditelj obljublja več glasbe, več imitacij, več rubrik. Kaj pa več kakovosti? Kvantiteta ni nujno tudi kvaliteta, kajne? O tem smo se lahko prepričali na lastne oči.
Pa začnimo. Novi voditelj je že uvodoma začel hitro. Prehitro. Besede so mu letele z jezika, kot da se mu nekam zelo mudi in želi v oddajo strniti čim več vsebine. A njegov govor je spominjal na tista opozorila, ki se pojavijo po oglasih za zdravila, v katerih s hitrostnim branjem gledalce opozarjajo, naj se o tveganjih in negativnih učinkih posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom.
Artač na televiziji ni novinec, zato bi mu začetniške korake težko oprostili. Tudi čevlji, v katere je stopil, mu v resnici niso bili preveliki. Tematike so bile aktualne in predvidljive, obdelal je vse trenutne politične zdrahe, od covida-19 in Jelka Kacina do Aleksandre Pivec in njenih »vinskih« afer, vmes pa je celo imitiral glasove tistih, ki jih je vlačil po zobeh. Pa je bila to res tista dodana vrednost, ki smo si jo gledalci tako zelo želeli oziroma smo jo pogrešali pri Jonasu? Niti ne. Scenarij in koncept, pa tudi končni izdelek, sta skoraj identična prejšnji oddaji, pri kateri smo pogrešali predvsem ... tisto, zaradi česar se pri satiričnih oddajah tega tipa obračamo na ameriške oddaje. Slovenska produkcija jim žal vse do danes ne seže niti do gležnjev. Pa ne, da jim ne bi mogla. Le že v štartu je vse zastavljeno, kot je bilo pri oddajah poprej, kot da si ustvarjalci ne bi upali iti korak dlje in se umakniti od ustaljenih tirnic, ki so jih pravzaprav postavili sami. Gledalci jih nismo.
Nekaj od vsebin, ker gre za razmeroma kratko oddajo (traja slabe pol ure, torej manj kot 30 minut), v celoti predstavljajo na internetu, natančneje na spletnem videoportalu youtube, kamor nalagajo skeče v celoti. To je Artač povedal tudi v oddaji in tako želel pokazati, da so v koraku s časom, modernizirani, online, skratka – kul in sodobni. Kar bi težko trdili za njihove šale, ki zvenijo precej predvidljivo.
Voditelja oddaje je težko nadomestiti, ko se ga gledalci navadijo. A pri dotični oddaji niti nismo bili tako zelo čustveno navezani na Jonasa, saj se je zdelo, da delo opravlja z levo roko in da so njegovi najboljši časi vodenja oddaje že mimo. A vseeno smo dobili veliko ime, ki televizijskih ponudb ne sprejema pogosto. Artač pa je bolj v rangu Jureta Godlerja, ki ga je tokrat (že v prvi epizodi) celo gostil kot prvega sogovornika. In čigar oddaja Ta teden z Juretom Godlerjem je nekako v Sloveniji začela ta specifični satirični žanr, ki smo si ga izposodili pri Američanih.
In glede na čas, v katerem živimo, je zdaj idealna priložnost za satirično politično oddajo na TV Slovenija. Imamo epidemijo, imamo vladne ukrepe za zajezitev epidemije, imamo karantene itd. Skratka, materiala je »tam zunaj«, kolikor želimo. Aktualna vlada se celo bocka z nacionalko glede financiranja, saj ji poskuša vzeti obsežen del pogače in vplivati na neodvisno uredniško politiko. Razmere za kritično satiro so tako rekoč idealne!
Koga je treba torej pri oddaji Kaj dogaja zamenjati, da bi vnesli nekaj te svežine? Vsebina, ki jo producirajo, namreč ni to, kar bi lahko bila. Ob tem se sprašujemo, komu je oddaja sploh namenjena? Resda je mimo šele prva epizoda, vendar že jasno nakazuje, da smer, v katero gre, ne bo drastično drugačna od tistega, kar smo gledali prej. Nič čudnega, saj pri oddaji (in sorodnih oddajah) sodelujejo vedno ena in ista imena. Skeči so skoraj nespremenjeni že od oddaje/rubrike Bučke. In Kaj dogaja je nekakšna naslednica niza teh satiričnih oddaj, ki smo jih na nacionalki v preteklih letih videli ... nebroj.
Nacionalka še zdaj ne razume, da za dobro satirično politično oddajo ne potrebuje voditelja, ki je stand up komik ali imitator, torej neki karikiran lik, ki se z gledalci pogovarja, kot bi bili otroci. »Če imate kakšno pripombo in pritožbo, jo obdržite zase,« je v šali dejal Artač. Težko, Tilen, težko.
Nacionalka še zdaj ne razume, da za dobro satirično politično oddajo ne potrebuje voditelja, ki je stand up komik ali imitator.
S temi besedami je TV Slovenija napovedala prvo epizodo nove/stare oddaje Kaj dogaja, pri kateri so (roko na srce), poleg nekaj rubrik (ki so pač zgolj sklopi skečev na bolj ali manj stare teme), zamenjali le voditelja. Jonas Žnidaršič je po dveh sezonah odšel, na njegovo mesto pa je sedel Tilen Artač, komik, imitator in znan televizijski obraz, ki ga nacionalka v zadnjih letih redno uporablja pri številnih oddajah. Pri uvodni napovedi pa smo po ogledu prve epizode ugotovili, da se niso hecali predvsem pri eni stvari, in to so stare dobre fore – s poudarkom na stare in žal ne na dobre.
Ob sobotah zvečer ob 20.55 boste tako zdaj, takoj po kvizu Joker (o tem kdaj drugič), ponovno v družbi šova Kaj dogaja. Novi voditelj obljublja več glasbe, več imitacij, več rubrik. Kaj pa več kakovosti? Kvantiteta ni nujno tudi kvaliteta, kajne? O tem smo se lahko prepričali na lastne oči.
Pa začnimo. Novi voditelj je že uvodoma začel hitro. Prehitro. Besede so mu letele z jezika, kot da se mu nekam zelo mudi in želi v oddajo strniti čim več vsebine. A njegov govor je spominjal na tista opozorila, ki se pojavijo po oglasih za zdravila, v katerih s hitrostnim branjem gledalce opozarjajo, naj se o tveganjih in negativnih učinkih posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom.
Tilen Artač kot novi voditelj oddaje Kaj dogaja FOTOGRAFIJI: RTV SLOVENIJA
Artač na televiziji ni novinec, zato bi mu začetniške korake težko oprostili. Tudi čevlji, v katere je stopil, mu v resnici niso bili preveliki. Tematike so bile aktualne in predvidljive, obdelal je vse trenutne politične zdrahe, od covida-19 in Jelka Kacina do Aleksandre Pivec in njenih »vinskih« afer, vmes pa je celo imitiral glasove tistih, ki jih je vlačil po zobeh. Pa je bila to res tista dodana vrednost, ki smo si jo gledalci tako zelo želeli oziroma smo jo pogrešali pri Jonasu? Niti ne. Scenarij in koncept, pa tudi končni izdelek, sta skoraj identična prejšnji oddaji, pri kateri smo pogrešali predvsem ... tisto, zaradi česar se pri satiričnih oddajah tega tipa obračamo na ameriške oddaje. Slovenska produkcija jim žal vse do danes ne seže niti do gležnjev. Pa ne, da jim ne bi mogla. Le že v štartu je vse zastavljeno, kot je bilo pri oddajah poprej, kot da si ustvarjalci ne bi upali iti korak dlje in se umakniti od ustaljenih tirnic, ki so jih pravzaprav postavili sami. Gledalci jih nismo.
Nekaj od vsebin, ker gre za razmeroma kratko oddajo (traja slabe pol ure, torej manj kot 30 minut), v celoti predstavljajo na internetu, natančneje na spletnem videoportalu youtube, kamor nalagajo skeče v celoti. To je Artač povedal tudi v oddaji in tako želel pokazati, da so v koraku s časom, modernizirani, online, skratka – kul in sodobni. Kar bi težko trdili za njihove šale, ki zvenijo precej predvidljivo.
Voditelja oddaje je težko nadomestiti, ko se ga gledalci navadijo. A pri dotični oddaji niti nismo bili tako zelo čustveno navezani na Jonasa, saj se je zdelo, da delo opravlja z levo roko in da so njegovi najboljši časi vodenja oddaje že mimo. A vseeno smo dobili veliko ime, ki televizijskih ponudb ne sprejema pogosto. Artač pa je bolj v rangu Jureta Godlerja, ki ga je tokrat (že v prvi epizodi) celo gostil kot prvega sogovornika. In čigar oddaja Ta teden z Juretom Godlerjem je nekako v Sloveniji začela ta specifični satirični žanr, ki smo si ga izposodili pri Američanih.
Skeč o vardi v oddaji Kaj dogaja
In glede na čas, v katerem živimo, je zdaj idealna priložnost za satirično politično oddajo na TV Slovenija. Imamo epidemijo, imamo vladne ukrepe za zajezitev epidemije, imamo karantene itd. Skratka, materiala je »tam zunaj«, kolikor želimo. Aktualna vlada se celo bocka z nacionalko glede financiranja, saj ji poskuša vzeti obsežen del pogače in vplivati na neodvisno uredniško politiko. Razmere za kritično satiro so tako rekoč idealne!
Koga je treba torej pri oddaji Kaj dogaja zamenjati, da bi vnesli nekaj te svežine? Vsebina, ki jo producirajo, namreč ni to, kar bi lahko bila. Ob tem se sprašujemo, komu je oddaja sploh namenjena? Resda je mimo šele prva epizoda, vendar že jasno nakazuje, da smer, v katero gre, ne bo drastično drugačna od tistega, kar smo gledali prej. Nič čudnega, saj pri oddaji (in sorodnih oddajah) sodelujejo vedno ena in ista imena. Skeči so skoraj nespremenjeni že od oddaje/rubrike Bučke. In Kaj dogaja je nekakšna naslednica niza teh satiričnih oddaj, ki smo jih na nacionalki v preteklih letih videli ... nebroj.
Nacionalka še zdaj ne razume, da za dobro satirično politično oddajo ne potrebuje voditelja, ki je stand up komik ali imitator, torej neki karikiran lik, ki se z gledalci pogovarja, kot bi bili otroci. »Če imate kakšno pripombo in pritožbo, jo obdržite zase,« je v šali dejal Artač. Težko, Tilen, težko.
