Kolumna Miše Terček: Seks, laži in škandal

Še pred mobilno aplikacijo za (takšne in drugačne) partnerske stike tinder in razcvetom družbenih omrežij, kot so facebook, instagram in snapchat, je prah dvigovala spletna stran Ashley Madison. Slednjo je leta 2002 lansiral Darren Morgenstern, namenjena pa je bila skrivnim hitrim zmenkom oziroma po domače povedano – varanju. Že njih slogan je povedal vse: »Življenje je kratko. Imejte afero.« Ciljna publika omrežja za skoke čez plot so bili poročeni posamezniki, ki so iskali spolno ali romantično popestritev. Že nekaj let po ustanovitvi je spletna stran Ashley Madison pridobila na milijone uporabnikov. Omrežje obstaja še danes, in sicer ima v 53 državah več kot 60 milijonov uporabnikov. Na vsakem koncu sveta se lotevajo tudi povsem lokaliziranih marketinških prijemov, in sicer tako, da se kar najbolje približajo tamkajšnji družbi oziroma kulturi. Tako so denimo v Indiji z jumbo plakati oglaševali z vprašanjem, »ste zadovoljni z dogovorjenim zakonom, v katerega so vas prisilili vaši starši?«.

A največ medijskega prahu omrežje Ashley Madison ni dvignilo s svojimi reklamnimi slogani in svojo že tako kontroverzno idejo, temveč zaradi incidenta, ki je prišel »od zunaj«. Leta 2015 je namreč izbruhnil škandal, ko je spletno stran napadla neznana skupina hekerjev ter od upravljavcev strani, ki so na »strtih srcih« služili milijone, zahtevala, naj portal nemudoma zaprejo oziroma ukinejo, sicer bodo javno objavili imena, naslove in spolne fantazije uporabnikov Ashley Madison. Ker se vodilni pri spletni strani z grožnjo niso znali soočiti (sledil je namreč niz nespametnih odločitev), se je zgodilo najhujše in razkrita so bila imena in drugi občutljivi osebni podatki na tisoče uporabnikov portala, ki sta jim bila ob vpisu zagotovljeni diskretnost in anonimnost. Sporni podatki so bili na spletu vsem na ogled, brskanja po njih pa so se lotili tudi tabloidni novinarji, ki so med »klienti« našli kup slavnih oziroma javnih osebnosti, med katerimi so bili številni takšni, ki so javno zagovarjali tradicionalne oziroma konservativne vrednote. Med žrtvami razkritja se je znašel tudi sam prvi obraz Ashley Madison, ki se je v medijih nemalokrat pojavljal s svojo ženo, s katero sta nenehno poudarjala, da imata sama popoln zakon, s svojo spletno stranjo pa zgolj pomagata parom oziroma posameznikom, ki so v partnerskih odnosih nesrečni. Ob številnih razkritjih in soočenjih, ki so sledila, so se raziskovalci dokopali tudi do drugih spornih praks, ki so jih prakticirali upravljavci strani Ashley Madison. Da bi privabili še več uporabnikov, so namreč uporabljali tudi lažne profile in tako imenovane bote (z umetno inteligenco ustvarjene račune, ki uporabnike zavajajo, da se pogovarjajo z resnično osebo). Zdelo se je, da škandalom ni ne konca ne kraja, v težavah pa so se znašli uporabniki, ki so upravljavcem spletne strani zaupali, da bo njihovo početje diskretno. Zaradi medijske afere je posledično razpadlo na tisoče zakonov.

Vsekakor zanimiva in napeta zgodba, ki se bere, kot da bi jo napisali najboljši hollywoodski pisci, zato nič čudnega, da jo je v svoje roke vzel Netflix in iz nje naredil fascinantno dokumentarno serijo, podnaslovljeno Seks, laži in škandal. Na voljo za ogled je od prejšnjega tedna, pričakovano pa je že takoj pristala med najbolj gledanimi vsebinami. Dokumentarec v treh delih, ki obravnava vprašanja nezvestobe, digitalne zasebnosti in varnosti osebnih podatkov, je režiral Toby Paton. Vsekakor vredno pozornosti, še posebno zaradi časa, v katerem živimo, saj so meje med resničnim in virtualnim že popolnoma zabrisane.