Kolumna Miše Terček: Sodobna močna ženska

V poplavi dominantnih ameriških televizijskih serij v zadnjih letih evropske ne zaostajajo. Še posebno se je izkazala sodobna skandinavska produkcija, zadnji dve nedelji pa smo lahko na TV Slovenija spremljali eno od boljših nemških. Ker gre za resnično zgodbo o svetovno znani osebnosti, je pred televizijske zaslone zagotovo privabila še dodatno občinstvo. Mini serija v dveh delih, naslovljena Aenne Burda: Ženska, ki si je skrojila uspeh, je pravzaprav zgodba o moderni, svobodni ženski. Dogajanje je postavljeno v leto 1949 v Offenburg, nemško mesto blizu francoske meje. Aenne Burda (rojena leta 1909 kot Anna Lemminger) je v povojni Nemčiji z možem in tremi sinovi živela lagodno življenje, saj je bil njen mož Franz lastnik velike tiskarne ter ugleden občan, premožen in vpliven elitnež. Napredna, svojeglava in odločna Aenne je imela zamisel o reviji za ženske, v kateri bi bili tudi šiviljski kroji, in tako bi gospodinjam približala sodobnejši način oblačenja ter v pusto povojno meščanstvo vnesla nekaj estetike, elegance in igrivosti, ki bi bila tudi finančno dostopnejša povprečni nemški ženski. Na svoji poti je ugotovila, da ima njen mož že od leta 1947 licenco za tiskanje krojev, da taka revija že izhaja v Franciji in da jo ureja moževa ljubica Effi, s katero ima tudi hčerko in da jima je kupil hišo, v kateri ju redno obiskuje. Aenne je možu zagrozila, da se bo ločila, on pa ji je zagrozil, da jo bo uničil in da brez njega ni nič, saj se mu mora po njegovem zahvaliti za vse, kar ima. Odločna, da bo v zelo šovinističnih časih uveljavila svoj prav, je z nekaj spretnimi potezami dosegla, da je Franz le popustil in revijo prepisal nanjo, Aenne pa je postala tudi njena urednica. Sanje so bile velike, številni so jo opozarjali, da prevelike, saj je imel njen mož vpliv v vseh porah lokalne družbe in je naletela na marsikatera zaprta vrata. Takrat je bilo namreč običajno, kot je jasno prikazano tudi v seriji, da so žene premožnih moških pri ljubicah zavoljo udobnega življenja raje zamižale na eno oko ter skrbele za dom, v službo pa praviloma niso hodile. Aenne se je odločila to spremeniti, čeprav je bila zato tarča številnih govoric. Njene poteze bi lahko danes označili za feministične, borila se je namreč za emancipacijo in enakopravnost – in to z vsemi sredstvi, na kocko je tako rekoč postavila vse, svoj ugled, svoje premoženje in ne nazadnje svoje življenje.

Proti njej se je zarotila celo njena sestra, ki jo je opozarjala, naj ne pozabi, v kakšni revščini sta odraščali, in naj bo hvaležna, da ima moža, ki skrbi zanjo. A Aenne ni hotela, da zanjo skrbi kdo drug in da nima pravice odločanja o svojem življenju, zato se je odločila, da bo v vojni, ki jo je proti njej vodil njen mož s pajdaši, zmagala in se osamosvojila. Podpisala je pogodbo, da bo postala lastnica omenjene založbe, ni pa vedela, da je z njo podedovala precej dolgov. Vedno iznajdljiva Aenne je s sodelavkami našla poslovno rešitev tudi za to; vse so stavile na uspeh revije, saj je bila ta popolnoma drugačna od tistih modnih revij, ki so bile takrat na voljo na prodajnih policah. Z drznimi potezami ji je uspelo revijo posodobiti in kljub številnim težavam in polenom, ki so ji priletela pod noge, ohraniti ekipo in jo motivirati, da je že s prvo izdajo revije Burda Moden presegla vsa pričakovanja in prodala vrtoglavih 100.000 izvodov (kasneje so revijo tiskali v nakladi nekaj milijonov).

Ženske v Nemčiji so jo sprejele za svojo, torej ji je uspelo osvojiti trg bralk, a težave elitno zaprtega modnega sveta začne Aenne šele dodobra spoznavati. Modni krogi jo namreč sprva zavračajo kot provincialno založbo, vendar si Aenne z nakupom dragih oblek in spretnimi diplomatskimi potezami spretno utre pot v sam vrh modne industrije. Uspeh pa ji žal ne prinese sreče tudi doma, saj se njen mož Franc noče odreči dolgoletni ljubici. A stvari se kmalu obrnejo na glavo.

Ko Aenne, zdaj pomembna in samostojna ženska, podjetnica, odide na prvi dopust na Sicilijo, tam spozna Massima, ki v njej prebudi speča čustva in strasti. Pričakovano postaneta ljubimca, in to ostaneta tudi kasneje, ko za njuno razmerje izve Franz. Ta tako dobi milo za drago in žanje, kar je sejal. Franz odslovi ljubico, a Aenne se kljub temu ne želi odpovedati ljubimcu, to pa ju pripelje zunaj polja moraliziranja in skleneta dogovor, da bi rada ohranila zakon in skupno pot, a da je čas, da postaneta iskrena drug z drugim ter si dovolita, da imata lahko razmerja tudi zunaj doma. Gre za dogovor, ki ga imajo številni sodobni pari tudi danes, Aenne in Franz pa sta bila ena od tistih, ki sta na tem področju v povojni Evropi orala ledino. Do njegove smrti (leta 1986) sta namreč živela v odprtem razmerju. Aenne se je upokojila šele pri 85 letih, umrla je leta 2006, stara 96 let, svoj medijski imperij pa je prepustila sinu Hubertu.

Neverjetna zgodba o neverjetni ženski.