NA OKO
Kolumna Miše Terček: Star Trek spet navdušuje
Zvesti krog oboževalcev je serija pridobila že na začetku, saj so ti protestirali takoj, ko so se pojavile govorice o njeni ukinitvi.
Odpri galerijo
Star Trek: Discovery je najnovejša serija iz znane franšize, tokrat namenjena novim generacijam. FOTO: CBS
Obstajajo televizijske serije, ki so blagovne znamke in presegajo meje malih zaslonov. So industrije v malem, pop tovarne z milijoni sledilcev. In potem je tu Star Trek (Zvezdne steze), ki je institucija sama po sebi že več desetletij, torej je zamenjala že kar nekaj generacij. Vedno znova bolj ali manj uspešno nagovori vedno mlajše generacije, najprej je navduševala tako imenovano baby boom generacijo, zdaj pa prek Netflixa navdušuje že tudi tako imenovane zoomerje, torej tiste, rojene med letoma 1996 in 2013.
Gre za generacijo, ki televizijo doživlja skozi internet in ki ne pozna TV-sporeda, saj si televizijski urnik določa sama – v času digitalnih televizij, pametnih mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov to ni več nikakršna novost. Zoomerji so se dobesedno rodili s telefoni v rokah, njihov prosti čas pa predstavljajo družabna omrežja, kot je instagram, njihovo televizijsko okno v svet pa je Netflix, klasične televizije sploh ne gledajo, to je nekaj, kar počnejo boomerji, kot s starostno oznako imenujejo svoje starše in stare starše.
A močne blagovne znamke, kot je Star Trek, so zaradi prepoznavnosti in vpliva na pop kulturo preživele in našle pot tudi do zoomerjev. Seveda jih je bilo treba pošteno osvežiti, nadgraditi, prilagoditi času in družbi danes ter tehnološko tako izpopolniti, da jih izbirčna in tehnološko najbolj pismena generacija sploh povoha.
Zvezdne steze so eno od najbolj razširjenih del v zgodovini znanstvene fantastike (ZF). A kljub temu, da gre v osnovi za tako imenovani sci-fi, scenariji temeljijo predvsem na odnosih med sodelavci ter različnimi rasami oziroma vrstami, kar rezultira tudi na odnose med galaksijami ter planeti. Slednji so sicer v preteklosti spominjali na karakteristike in stereotipe nekaterih držav in narodov na zemlji, tako so ustvarjalci serije želeli gledalkam in gledalcem približati vesoljski svet, da ta ne bi deloval pretirano abstrakten, torej za sedeče pred televizijskimi zasloni nedojemljiv.
Prihodnost je bilo televizijcem in filmarjem vedno izziv prikazovati, a zaradi ustaljenih praks so se raje lotevali preverjenih konceptov, torej tega, da so bili nezemljani po navadi človečnjaki, kar pomeni, da so imeli glavo, trup, dve roki, dve nogi ... le koža, obraz in podobno se je spreminjalo, po navadi v kakšna kuščarjem podobna bitja. Kot inspiracija so vedno znova služile živali z zemlje.
Star Trek so prvič predvajali leta 1966 na ameriški televiziji NBC. Zgodba je prikazovala posadko vesoljske ladje Enterprise iz Združene federacije planetov. Prvi rejtingi gledanosti so bili razmeroma nizki, posledično tudi prihodki od oglaševalcev. A zvesti krog oboževalcev je serija pridobila že na začetku, saj so ti protestirali takoj, ko so se pojavile govorice o njeni ukinitvi. NBC je zato ponudil tudi naslednjo sezono. To se je izkazalo kot prava poteza, uspeh se je začel, nanizanka pa je postala izjemno priljubljena. Leta 1969 so predvajali zadnjo epizodo prvega sklopa. Naslednji poizkus je bila risana serija, ki so jo predvajali pod imenom Star Trek: The Animated Series med letoma 1973 in 1974.
Sledila je milenijcem najbolj znana različica Zvezdnih stez, podnaslovljena The Next Generation (Naslednja generacija), v kateri je kot kapitan vesoljske ladje Enterprise nastopal igralec Patrick Stewart (v vlogi Jean-Luca Picarda). Serija je bila tako priljubljena, da so jo predvajali vse od leta 1987 pa do leta 1994. Torej kar osem sezon! The Next Generation še danes velja za najbolj gledan televizijski Star Trek vseh časov, predvajali so ga po domala vsem svetu, tudi pri nas.
Sledil je Deep Space Nine (1993–1999), ki ne prikazuje več utopijske prihodnosti iz prejšnjih različic Zvezdnih stez, temveč se osredotoča na vojno, religijo, politične kompromise in sorodne teme. Zaradi temačnejše in kompleksnejše tematike pa je Star Trek v tem času že izgubil precejšen del gledalcev, vajenih t. i. amerikaniziranih kapitanov v slogu Picarda.
A čas je bil za spremembo in tudi Zvezdne steze so potrebovale prvo žensko kapitanko. To je z naslednjo generacijo epizod postala Katherine Janeway, ki je vodila naslednje plovilo z imenom Voyager, tako pa se je imenoval tudi Star Trek, ki so ga predvajali med letoma 1995 in 2001.
Vsi naslednji poizkusi oživljanja televizijske serije niso bili pretirano učinkoviti, več uspeha so imeli filmi, ki so bili narejeni za veliko platno. Vse skupaj se je spremenilo pred tremi leti, ko je luč sveta ugledala nova serija Star Trek: Discovery, ki je napovedala novo ero ter Zvezdne steze končno uspešno približala novi generaciji. Trenutno je med najbolj priljubljenimi TV-vsebinami tudi na slovenskem Netflixu, saj je pred kratkim izšla že tretja sezona. Discovery je moderniziran tudi družbeno, saj med drugim med osrednjimi liki najdemo prvi odkrito gejevski lik.
Serija je izvrstna in še posebno prva sezona vas bo držala prilepljene na mali zaslon, druga vas bo kanček uspavala, tretja (torej zadnja) pa je ponovno napeta in vizualno dovršena do potankosti.
Zvesti krog oboževalcev je serija pridobila že na začetku, saj so ti protestirali takoj, ko so se pojavile govorice o njeni ukinitvi.
Gre za generacijo, ki televizijo doživlja skozi internet in ki ne pozna TV-sporeda, saj si televizijski urnik določa sama – v času digitalnih televizij, pametnih mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov to ni več nikakršna novost. Zoomerji so se dobesedno rodili s telefoni v rokah, njihov prosti čas pa predstavljajo družabna omrežja, kot je instagram, njihovo televizijsko okno v svet pa je Netflix, klasične televizije sploh ne gledajo, to je nekaj, kar počnejo boomerji, kot s starostno oznako imenujejo svoje starše in stare starše.
A močne blagovne znamke, kot je Star Trek, so zaradi prepoznavnosti in vpliva na pop kulturo preživele in našle pot tudi do zoomerjev. Seveda jih je bilo treba pošteno osvežiti, nadgraditi, prilagoditi času in družbi danes ter tehnološko tako izpopolniti, da jih izbirčna in tehnološko najbolj pismena generacija sploh povoha.
Star Trek: Discovery je najnovejša serija iz znane franšize, tokrat namenjena novim generacijam. FOTO: CBS
Zvezdne steze so eno od najbolj razširjenih del v zgodovini znanstvene fantastike (ZF). A kljub temu, da gre v osnovi za tako imenovani sci-fi, scenariji temeljijo predvsem na odnosih med sodelavci ter različnimi rasami oziroma vrstami, kar rezultira tudi na odnose med galaksijami ter planeti. Slednji so sicer v preteklosti spominjali na karakteristike in stereotipe nekaterih držav in narodov na zemlji, tako so ustvarjalci serije želeli gledalkam in gledalcem približati vesoljski svet, da ta ne bi deloval pretirano abstrakten, torej za sedeče pred televizijskimi zasloni nedojemljiv.
Prihodnost je bilo televizijcem in filmarjem vedno izziv prikazovati, a zaradi ustaljenih praks so se raje lotevali preverjenih konceptov, torej tega, da so bili nezemljani po navadi človečnjaki, kar pomeni, da so imeli glavo, trup, dve roki, dve nogi ... le koža, obraz in podobno se je spreminjalo, po navadi v kakšna kuščarjem podobna bitja. Kot inspiracija so vedno znova služile živali z zemlje.
Legendarni Patrick Stewart kot kapitan Jean-Luc Picard FOTO: STAR TREK
Star Trek so prvič predvajali leta 1966 na ameriški televiziji NBC. Zgodba je prikazovala posadko vesoljske ladje Enterprise iz Združene federacije planetov. Prvi rejtingi gledanosti so bili razmeroma nizki, posledično tudi prihodki od oglaševalcev. A zvesti krog oboževalcev je serija pridobila že na začetku, saj so ti protestirali takoj, ko so se pojavile govorice o njeni ukinitvi. NBC je zato ponudil tudi naslednjo sezono. To se je izkazalo kot prava poteza, uspeh se je začel, nanizanka pa je postala izjemno priljubljena. Leta 1969 so predvajali zadnjo epizodo prvega sklopa. Naslednji poizkus je bila risana serija, ki so jo predvajali pod imenom Star Trek: The Animated Series med letoma 1973 in 1974.
Sledila je milenijcem najbolj znana različica Zvezdnih stez, podnaslovljena The Next Generation (Naslednja generacija), v kateri je kot kapitan vesoljske ladje Enterprise nastopal igralec Patrick Stewart (v vlogi Jean-Luca Picarda). Serija je bila tako priljubljena, da so jo predvajali vse od leta 1987 pa do leta 1994. Torej kar osem sezon! The Next Generation še danes velja za najbolj gledan televizijski Star Trek vseh časov, predvajali so ga po domala vsem svetu, tudi pri nas.
Sledil je Deep Space Nine (1993–1999), ki ne prikazuje več utopijske prihodnosti iz prejšnjih različic Zvezdnih stez, temveč se osredotoča na vojno, religijo, politične kompromise in sorodne teme. Zaradi temačnejše in kompleksnejše tematike pa je Star Trek v tem času že izgubil precejšen del gledalcev, vajenih t. i. amerikaniziranih kapitanov v slogu Picarda.
A čas je bil za spremembo in tudi Zvezdne steze so potrebovale prvo žensko kapitanko. To je z naslednjo generacijo epizod postala Katherine Janeway, ki je vodila naslednje plovilo z imenom Voyager, tako pa se je imenoval tudi Star Trek, ki so ga predvajali med letoma 1995 in 2001.
Vsi naslednji poizkusi oživljanja televizijske serije niso bili pretirano učinkoviti, več uspeha so imeli filmi, ki so bili narejeni za veliko platno. Vse skupaj se je spremenilo pred tremi leti, ko je luč sveta ugledala nova serija Star Trek: Discovery, ki je napovedala novo ero ter Zvezdne steze končno uspešno približala novi generaciji. Trenutno je med najbolj priljubljenimi TV-vsebinami tudi na slovenskem Netflixu, saj je pred kratkim izšla že tretja sezona. Discovery je moderniziran tudi družbeno, saj med drugim med osrednjimi liki najdemo prvi odkrito gejevski lik.
Serija je izvrstna in še posebno prva sezona vas bo držala prilepljene na mali zaslon, druga vas bo kanček uspavala, tretja (torej zadnja) pa je ponovno napeta in vizualno dovršena do potankosti.
