NA OKO
Kolumna Miše Terček: Stotnik in dekle
Oba lika sta izgubljena in osamljena, svojo pripadnost pa iščeta kot kakšna klasična literarna junaka.
Odpri galerijo
Tom Hanks kot stotnik, ki se preživlja s tem, da ljudem prebira časopise, in Helena Zengel kot zapuščena sirota, ki išče nov dom. FOTOGRAFIJI: NETFLIX
Pričujoči film po vsej verjetnosti ne bi dobil tako velike mednarodne pozornosti, če ne bi v njem igral oskarjevec Tom Hanks ... in če ne bi mednarodne distribucije prevzela spletna televizija Netflix. Tako se je film News of the World (Novice sveta), ne glede na to, da je tematika v osnovi zanimiva predvsem za območje ZDA, znašel tudi med najbolj gledanimi TV-vsebinami na slovenski različici prej omenjene digitalne platforme. Škoda bi bilo, če bi pričujoči izdelek spregledali, saj gre za ganljivo zgodbo, ki jo je napisal in režiral Paul Greengrass, v kateri spremljamo usodo mladega dekleta, potem ko ji pripovedovalec novic pomaga najti pot nazaj domov. A medtem prestrašeno dekle in tudi bralec časopisja spoznata, da je njun dom pravzaprav skupen. A do tja še pridemo. Začnimo na začetku.
Pustolovska drama temelji na istoimenskem romanu ameriške pisateljice in pesnice Paulette Jiles. Ob (skoraj vedno) izvrstnem Hanksu glavno vlogo igra 12-letna nemška igralka Helena Zengel, ki je kot izgubljena Johanna nadvse prepričljiva. Govori precej malo, a njena igra nas prevzame skozi njen pogled, ki je obenem trpeč in prestrašen, a tudi pogumen in odločen.
A kako se nenavaden tandem sploh znajde na isti poti? Pet let po koncu državljanske vojne v ZDA se stotnik Jefferson Kyle Kidd (Tom Hanks), veteran v treh vojnah, zdaj seli iz mesta v mesto in kot pripovedovalec zgodb deli novice o predsednikih in kraljicah, veličastnih spopadih, uničujočih katastrofah in dogodivščinah z daljnih koncev sveta pa tudi o lokalnih političnih pripetljajih z drugih koncev Amerike. Na ravnicah Teksasa mu pot prekriža desetletna Johanna, ki so jo pred šestimi leti ameriški staroselci po spopadu z zavojevalci vzgajali kot svojo. Angleščine in nemščine se ne spomni več.
Govori enega od jezikov indijanskih plemen. S stotnikom, ki ga kliče kapitan, se sprva sporazumevata znakovno. A bolj kot jezik je za stotnika pomembno, da si pridobi predvsem zaupanje male Johanne. Slednja v njem kaj hitro spozna zaveznika in zaščitnika. Na poti se zbližata kot oče in hči, a Kidd želi malo Johanno, ki do zunanjega sveta zaradi travm iz preteklosti čuti velik odpor, proti njeni volji vrniti biološkima teti in stricu.
Pred tem obiščeta tudi njeno rodno hišo, ki je izropana, zapuščena in polna krvavih madežev. Jasno je, da dekle tam ne more ostati samo. Stotnik po nekaj napetih situacijah, v katerih jima nasilneži strežejo po življenju, dekle končno pripelje k sorodnikom. A že na prvi pogled je jasno, da je storil napako, saj Johanna tam ni dobrodošla, služila bi namreč predvsem kot dodaten par rok za obdelovanje zemlje. Stotnik jo s težkim srcem pusti v njej popolnoma tuji hiši, ne glede na krvno sorodstvo, ki jo veže s tam živečimi.
Oba lika sta izgubljena in osamljena, svojo pripadnost pa iščeta kot kakšna klasična literarna junaka. Prav to iskanje je zelo uspešno preneseno iz knjige v filmski jezik. Z vsakim korakom sta bližje drug drugemu in bolj daleč od preteklosti, o kateri ne govorita in od katere oba bežita. Odgovor oziroma uteha se skriva v prijateljstvu, med njima se splete posebna vez, močnejša od vseh ovir, ki so jima do zdaj stale na poti.
Hanks je o svoji soigralki povedal, da ima neverjetno moč. »Verjamem, da se igralci rodijo. Ne moreš se naučiti, kako biti igralec, to pač si. Njene tišine, njene oči, njen instinkt – morda nima občutka, kakšna so pravila igranja, a vendar jih že implicitno pozna,« je dejal o mladi Heleni Zengel.
Kar pa daje filmu dodano vrednost, je politična aktualnost, saj se prav te dni v ZDA soočajo z nepremostljivimi razlikami med severom in jugom.
Slednje so bile najbolj opazne prav v času po koncu ameriške državljanske vojne. Film News of the World sicer ni hiter in dinamičen, kot bi morda od režiserja Greengrassa pričakovali, temveč je prej poetičen in počasen. Prav s tem gledalcu pričara ozračje takratne Amerike, ki zaradi ran, ki so bile zadane, čuti posledice še danes. Kljub temu se Greengrass v izdelku politično ne opredeli, torej ne komentira, temveč zgolj dokumentira, kar bo morda zmotilo nekatere vsebinsko zahtevnejše gledalce, se pa zato bolj poglobi v čustveno doživljanje glavnih dveh likov, ki delujeta, kot da svet vidita povsem drugače kot preostali ljudje, ki jih srečata na poti.
Krasna fotografija in pridih nostalgije starih vesternov dajejo filmu občutek domačnosti, kar obenem pomeni, da Greengrass z njim ne odkriva tople vode, zato ne pričakujte revolucionarnega izdelka. Film namesto scenarija pokonci držita Tom Hanks in Helena Zengel, ki vas v dve uri trajajoči epopeji ne bosta pustila hladnih. Primerno za kakšen miren večer ob koncu tedna. Ob koncu, ki vam ga nalašč ne bomo izdali, da vam ne uničimo katarze, pripravite robčke.
Oba lika sta izgubljena in osamljena, svojo pripadnost pa iščeta kot kakšna klasična literarna junaka.
Pustolovska drama temelji na istoimenskem romanu ameriške pisateljice in pesnice Paulette Jiles. Ob (skoraj vedno) izvrstnem Hanksu glavno vlogo igra 12-letna nemška igralka Helena Zengel, ki je kot izgubljena Johanna nadvse prepričljiva. Govori precej malo, a njena igra nas prevzame skozi njen pogled, ki je obenem trpeč in prestrašen, a tudi pogumen in odločen.
A kako se nenavaden tandem sploh znajde na isti poti? Pet let po koncu državljanske vojne v ZDA se stotnik Jefferson Kyle Kidd (Tom Hanks), veteran v treh vojnah, zdaj seli iz mesta v mesto in kot pripovedovalec zgodb deli novice o predsednikih in kraljicah, veličastnih spopadih, uničujočih katastrofah in dogodivščinah z daljnih koncev sveta pa tudi o lokalnih političnih pripetljajih z drugih koncev Amerike. Na ravnicah Teksasa mu pot prekriža desetletna Johanna, ki so jo pred šestimi leti ameriški staroselci po spopadu z zavojevalci vzgajali kot svojo. Angleščine in nemščine se ne spomni več.
Tom Hanks kot stotnik, ki se preživlja s tem, da ljudem prebira časopise, in Helena Zengel kot zapuščena sirota, ki išče nov dom. FOTOGRAFIJI: NETFLIX
Govori enega od jezikov indijanskih plemen. S stotnikom, ki ga kliče kapitan, se sprva sporazumevata znakovno. A bolj kot jezik je za stotnika pomembno, da si pridobi predvsem zaupanje male Johanne. Slednja v njem kaj hitro spozna zaveznika in zaščitnika. Na poti se zbližata kot oče in hči, a Kidd želi malo Johanno, ki do zunanjega sveta zaradi travm iz preteklosti čuti velik odpor, proti njeni volji vrniti biološkima teti in stricu.
Pred tem obiščeta tudi njeno rodno hišo, ki je izropana, zapuščena in polna krvavih madežev. Jasno je, da dekle tam ne more ostati samo. Stotnik po nekaj napetih situacijah, v katerih jima nasilneži strežejo po življenju, dekle končno pripelje k sorodnikom. A že na prvi pogled je jasno, da je storil napako, saj Johanna tam ni dobrodošla, služila bi namreč predvsem kot dodaten par rok za obdelovanje zemlje. Stotnik jo s težkim srcem pusti v njej popolnoma tuji hiši, ne glede na krvno sorodstvo, ki jo veže s tam živečimi.
Oba lika sta izgubljena in osamljena, svojo pripadnost pa iščeta kot kakšna klasična literarna junaka. Prav to iskanje je zelo uspešno preneseno iz knjige v filmski jezik. Z vsakim korakom sta bližje drug drugemu in bolj daleč od preteklosti, o kateri ne govorita in od katere oba bežita. Odgovor oziroma uteha se skriva v prijateljstvu, med njima se splete posebna vez, močnejša od vseh ovir, ki so jima do zdaj stale na poti.
Hanks je o svoji soigralki povedal, da ima neverjetno moč. »Verjamem, da se igralci rodijo. Ne moreš se naučiti, kako biti igralec, to pač si. Njene tišine, njene oči, njen instinkt – morda nima občutka, kakšna so pravila igranja, a vendar jih že implicitno pozna,« je dejal o mladi Heleni Zengel.
Kar pa daje filmu dodano vrednost, je politična aktualnost, saj se prav te dni v ZDA soočajo z nepremostljivimi razlikami med severom in jugom.
Pustolovska drama temelji na istoimenskem romanu ameriške pisateljice Paulette Jiles.
Slednje so bile najbolj opazne prav v času po koncu ameriške državljanske vojne. Film News of the World sicer ni hiter in dinamičen, kot bi morda od režiserja Greengrassa pričakovali, temveč je prej poetičen in počasen. Prav s tem gledalcu pričara ozračje takratne Amerike, ki zaradi ran, ki so bile zadane, čuti posledice še danes. Kljub temu se Greengrass v izdelku politično ne opredeli, torej ne komentira, temveč zgolj dokumentira, kar bo morda zmotilo nekatere vsebinsko zahtevnejše gledalce, se pa zato bolj poglobi v čustveno doživljanje glavnih dveh likov, ki delujeta, kot da svet vidita povsem drugače kot preostali ljudje, ki jih srečata na poti.
Krasna fotografija in pridih nostalgije starih vesternov dajejo filmu občutek domačnosti, kar obenem pomeni, da Greengrass z njim ne odkriva tople vode, zato ne pričakujte revolucionarnega izdelka. Film namesto scenarija pokonci držita Tom Hanks in Helena Zengel, ki vas v dve uri trajajoči epopeji ne bosta pustila hladnih. Primerno za kakšen miren večer ob koncu tedna. Ob koncu, ki vam ga nalašč ne bomo izdali, da vam ne uničimo katarze, pripravite robčke.
