Kolumna Miše Terček: Ukinitev RTV-prispevka
V Sloveniji se RTV Slovenija v predvolilnem obdobju pogosto znajde v primežu populističnih politikov, ki v povezavi z javno televizijo obljubljajo spremembe. Slednje skoraj nikoli niso produktivne narave, ki bi javnemu zavodu omogočile boljše in kakovostnejše delovanje, temveč so na nivoju preproste, skorajda gostilniške debate. Predlogi na prvo žogo so po navadi povezani z obveznim RTV-prispevkom in nemalokrat v preteklosti so politiki, v upanju, da jih bodo državljanke in državljani podprli, saj bi privarčevali tistih nekaj evrov na mesec, podprli in jim na volitvah namenili svoj glas. Javna televizija zagotovo potrebuje kakšno konkretno reformo ali dve, a zmanjšanje naročnine to po vsej verjetnosti ni, saj se s tem še bolj krči proračun, ki ga imajo ertevejevci za ustvarjanje kakovostnih vsebin. Ob tem naj spomnimo, da RTV ni zgolj (notranja) politika oziroma informativni program, temveč široka paleta vsebin – od otroških, izobraževalnih in dokumentarnih do kulturnih, igranih in razvedrilnih, od interneta in radia do televizije in bogatega arhiva.
K pisanju dotične tematike, ki tokrat (izjemoma) ni o konkretnem TV-programu, temveč o širši problematiki javnih televizij, me je spodbudila novica o tem, da namerava britanska vlada za prihodnji dve leti zamrzniti naročnino za osrednjo radiotelevizijo BBC, leta 2027 pa jo namerava povsem ukiniti. Opozicija in kritična javnost sta se na odločitev pričakovano odzvali z razburjenjem. Konservativni vladi očitajo, da želi s tem odvrniti pozornost od afere, povezane z zabavami vodilnih politikov v času pandemije na Downing Streetu, zaradi katerih se je premier Boris Johnson znašel pod pritiskom javnosti, saj mu očitajo dvojna merila. Predsednik vlade državljane v svojih govorih zapira v karantene in jim prepoveduje druženje, sam pa se udeležuje zasebnih zabav, ki komunicirana pravila grobo kršijo. Zveni znano?
A Johnson, tako kot marsikateri aktualni politik na oblasti, ki ne želi, da mu novinarji gledajo pod prste, se je očitno odločil, da se bo maščeval. In začel je kar pri vrhu, pri največjem britanskem mediju, javni radioteleviziji, ki se ob morebitni ukinitvi obvezne naročnine lahko upravičeno boji za svojo prihodnost. Slednja sicer bo, saj popolne ukinitve radiotelevizije, ki je skoraj tako velika in ugledna kot britanski parlament, ne bo, želijo pa oblastniki s tovrstnimi potezami nedvomno zmanjšati njen vpliv. Zveni znano? Ja, tudi v Sloveniji imamo podobne težave.
Ukinitev naročnine za BBC z letom 2027 je v nedeljo napovedala ministrica za kulturo Nadine Dorries. »Gre za zadnjo napoved naročnine za BBC,« je zapisala na twitterju. »Dnevi, ko so starejšim grozile zaporne kazni in so sodni izvršitelji trkali na vrata, so mimo,« je dodala. Pri nas sicer nekateri populistični politiki javno komunicirajo in se hvalijo, da RTV-prispevka ne plačujejo, a jim sodni izvršitelji ne trkajo ravno na vrata – morda tudi zato, ker so nekateri od neplačnikov precej znani tudi po tem, da pošte, ki prihaja s sodišč in podobnih institucij, ne dvigujejo. A to je že druga zgodba. Vrnimo se na Otok.
Po mnenju britanske ministrice za kulture Nadine Dorries je prav zdaj napočil čas za razpravo o novih načinih financiranja, podpore in prodaje »odličnih« britanskih vsebin. Sedanji dogovor o financiranju BBC se namreč izteče leta 2027. Britanci naročnino za BBC plačujejo za radijske, spletne in televizijske vsebine ter za dostop do storitev iPlayer, ki je nekakšna videoknjižnica oziroma aplikacija, platforma v slogu Netflixa. Letna naročnina za storitve BBC, ki trenutno znaša 159 funtov (190 evrov) in se običajno spremeni 1. aprila (čisto zares, prav na dan šaljivcev) vsako leto, naj bi tako do aprila 2024 ostala nespremenjena. Če primerjamo s prispevkom za RTV Slovenija, britanski državljani na mesec plačujejo slabih 16 evrov za BBC, medtem ko slovenski za nacionalko plačujemo slabih 13 evrov. Oblike vsebin (od spleta do klasičnega TV-programa) so primerljive, le da ima BBC kakopak precej večji proračun in si zato lahko privošči tudi bogatejšo in množičnejšo produkcijo. Vprašanje naročnine za BBC je pogosto tema političnih razprav in mnogim konservativcem (recimo jim desnica) je že dolgo trn v peti. Johnson je že leta 2019 napovedal, da namerava prenoviti sistem naročnin. Zveni znano? Za BBC bi ukinitev naročnin, ki s 3,2 milijarde funtov (3,8 milijarde evrov) letno predstavljajo velik del finančnih sredstev, pomenila drastično spremembo. Ukiniti bi morali več tisoč delovnih mest in programov, najbrž ni treba posebej poudariti, da bi s tem padla tudi kakovost, torej tudi novinarsko poročanje, manj denarja bi bilo tudi za raziskovalne teme, kar v prevodu pomeni, da bi oblastnikom posledično manj gledali pod prste. To pa bi bilo za demokracijo, v kateri so mediji že tako iz leta v leto bolj na udaru, slabo. Zveni znano?
