Kolumna Miše Terček: Vam bo uspelo pobegniti?

Interaktivni televizijski filmi so zaživeli s pojavom digitalnih platform, v osnovi pa gledalcu omogočajo, da sam usmerja, v katero smer se bo odvijal scenarij. To mu daje občutek, da sedi na režiserskem stolu in sodeluje pri poteku zgodbe. Po navadi interaktivni filmi ob določeni sceni omogočajo nekaj različnih možnosti, da se gledalec sam odloči, kaj naj bo denimo naslednja poteza glavnega junaka. Torej, če gre za kakšen akcijski spektakel, ali naj se usede v avto in odpelje čim dlje stran od eksplozije ter pustolovščino nadaljuje drugje, ali naj se skrije v zaklonišče ter počaka na isti lokaciji, ali pa naredi neko povsem tretjo stvar. Film nas nato, glede na našo odločitev, usmeri na nadaljevanje zgodbe, kot smo si jo izbrali. Tako dobimo občutek, da imamo moč vplivati na končni izid filma oziroma na njegov konec. A sekvence, ki so na voljo, četudi se na prvi pogled zdijo popolnoma različne, so spretno povezane tako, da se končajo na isti lokaciji oziroma v naslednji sceni, ko ponovno dobimo možnost odločitve. Tako se spreminjajo predvsem vmesni deli scenarija, ključne točke pa ostajajo iste. Če je zadnja scena, ki ima možnost interaktivnosti, tudi zaključna, pa lahko vplivamo tudi na konec.

Ena od odmevnejših tovrstnih interaktivnih stvaritev je bila povezana z odlično serijo Black Mirror. Serija je sicer je svojo pot začela na britanskem programu Channel 4, tretjo, četrto in peto sezono pa je prevzel Netflix. Pred zadnjo sezono smo imeli pod isto blagovno znamko priložnost videti tudi interaktivni film, v katerem mladi programer leta 1984 Stefan Butler, ki se obenem bori s svojim mentalnim zdravjem, ustvarja videoigro Bandersnatch.

Letos se je na tržišču pojavilo pet vidnejših interaktivnih filmov: Night Book, Not For Broadcast – Episode III, Saw Black Clouds, Life Is Strange: True Colors in Escape the Undertaker. Prav slednji je v zadnjih tednih na Netflixu dodatno izpostavljen, saj je nastal v produkciji WWE (World Wrestling Entertainment), glavno vlogo v njem pa igra na od največjih legend wrestlinga – The Undertaker, temačni grobar, ki ga sicer igra Mark Calaway. Megalomanski koncern WWE, ki v obliki zrežiranih bojev v ringu združuje več vej pop industrije (od športa do filmov in glasbe), je eden največjih fenomenov ameriške zabavniške industrije, njegova vrednost pa je ocenjena na vrtoglavih šest milijard dolarjev. Zgolj televizijska pogodba WWE za tedensko oddajo SmackDown! s televizijo Fox je vredna milijardo, njihov osrednji tedenski TV-šov Monday Night Raw pa je najdlje trajajoča oddaja na kabelski televiziji, vsak teden si jo ogleda na milijone Američanov in še enkrat toliko po vsem svetu. Uradni kanal WWE na portalu youtube je med športnimi kanali po številu ogledov prehitel celo košarkarsko ligo NBA, njihovo mobilno aplikacijo pa si je naložilo že skoraj 20 milijonov uporabnikov po svetu. WWE ima celo svoj Netflix, digitalno televizijo WWE Network, knjižnico borb, oddaj, šovov in vsega, kar si lahko zamislite v povezavi z aktualnostjo in zgodovino tega hollywoodskega športa. Lahko bi rekli, da se je wrestling zažrl v vse pore pop kulture, zato bi težko zgolj zamahnili z roko in ga ne obravnavali kot vplivnega sodobnega fenomena.

Nekoč, v osemdesetih in devetdesetih, je WWE v svet lansiral zvezdnike, kot so bili Hulk Hogan, Macho Man Randy Savage, Andre The Giant, Bret Hart, Steve Austin in The Rock, danes pa je blagovna znamka dogodka že tako velika, da se prodaja sama od sebe, in pravzaprav ni več toliko pomembno, kdo vse bo nastopil in kakšen scenarij lahko pričakujemo, saj je spektakel tako rekoč zagotovljen. V sodobni eri je dogodek postal mešanica rock koncerta, športnega spektakla in Hollywooda. Eden od zvezdnikov, ki mu je za čuda uspelo obdržati zavidljivo kariero, saj se sicer mnoge zaradi poškodb in napornega življenjskega sloga končajo predčasno, sliši na ime The Undertaker. Slednji v ringu te dni nastopa zelo redko oziroma ob posebnih priložnostih, vendar ga WWE še vedno uporablja za številne druge promocijske zadeve, saj je postal blagovna znamka znotraj blagovne znamke. In tako je te letos dobil tudi svoj interaktivni film. Escape the Undertaker (Pobegnite Undertakerju) je kratki film, nekakšna grozljivka, spojena s črno komedijo, ki spremlja ekipo treh njegovih mladih soborcev, ki jo sestavljajo Kofi Kingston, Xavier Woods in Big E. Slednji se odpravijo v dvorec, kjer živi Undertaker, in v katerem, seveda, obvezno straši. Želijo si namreč izposoditi njegovo žaro, iz katere naj bi zvezdnik, ki je letos dopolnil 56 let, črpal svojo nadnaravno moč, ki mu je omogočila toliko pomembnih zmag v ringu. Ali jim bo uspelo priti do žare, bo odvisno tudi od vas, saj jim boste v interaktivnem filmu morali pri tem pomagati. Koliko različnih možnosti in koncev je mogočih, lahko ugotovite tako, da kratki film, ki načeloma traja dobre pol ure, gledate večkrat – in vsakič izberete drugo »rešitev«.

Film sam po sebi ni nič posebnega, narejen je kot nekakšen TV-spomenik človeku, ki zaradi vseh padcev in udarcev v ringu danes komaj hodi. A njegov lik je zaznamoval kar tri desetletja programov WWE, kar pomeni, da gre za eno od prepoznavnejših ameriških televizijskih osebnosti.